Tiskane izdaje
Referendum ni bil izbira grške vlade. V referendum je bila grška vlada prisiljena, saj v enosmernih pogajanjih s trojko posojilodajalcev ni imela nikakršnih možnosti.
Trojka je grške predloge drugega za drugim zavračala in pri tem grške politike - in državo - odkrito poniževala. Ves čas je bilo jasno, da bo »bolečinski prag« prej ali slej dosežen. A zgodilo se je v trenutku, ko se je vendarle zdelo, da je dogovor tu in da se je gora tresla, rodilo pa se ne bo nič.
V pokru, v katerem je Siriza ves čas igrala z odprtimi kartami, je napako naredil tisti, ki je imel absolutno premoč in je ves čas določal tempo pogajanj. Evropski birokrati in finančniki so tako navajeni slepega sledenja svojemu diktatu, da so preprosto pozabili na človeško nrav. »Upor je naravna značilnost življenja. Tudi črv se obrne pod nogo, ki ga drobi. Vitalnost in sorazmerno dostojanstvo živali lahko merimo po intenzivnosti njenega uporniškega instinkta,« je zapisal ruski anarhist Mihail Bakunin.
Na nedeljskem referendumu, ki za Sirizo pomeni največje mogoče tveganje, saj bi morebitna podpora novemu varčevalnemu paketu pomenila konec nove evropske levice, se grški volivci in volivke še zdaleč ne bodo odločali le o podpori oziroma zavrnitvi evropskih pogojev za podaljšanje paketa pomoči in o morebitnem odhodu iz evrskega območja.
Odločali se bodo o Sirizi, Evropi in, celostno, o prihodnosti. Odločali se bodo o svobodi in dostojanstvu. Odločali se bodo za odklop z »avtomatov« in alternativno zdravljenje. Odločali se bodo v imenu vseh nas. Tudi v imenu tistih, ki s(m)o jih, na čelu s slovensko vlado, pomagali stisniti v kot, iz katerega je mogoče zbežati le, kot pravi grški prijatelj, če si Grki odrežejo roko ali nogo. Ko gre za preživetje, je to včasih nujno.
