Tiskane izdaje
Na makedonske ulice se je znova zlil primitivni nacionalizem. Protestniki s parolami proti Albancem branijo nekdanjega premiera Nikolo Gruevskega, in ne države. Predsednik države Gjorge Ivanov je z odločitvijo, da ne bo podelil mandata za sestavo nove vlade prvaku socialdemokratov Zoranu Zaevu, prilil olja na ogenj nacionalizma in medetničnih napetosti.
V državi so odprte vse opcije. Mir v Makedoniji nikoli ni bil nekaj samoumevnega. Ne nazadnje tudi zato, ker je Balkan pogosto šahovnica velikih globalnih igralcev. Čeprav so socialdemokrati obtožili Ivanova, da je izpeljal državni udar in izzval ustavno krizo, je najpomembnejši njihov poziv državljanom, naj v tej vročici ne dovolijo, da bi jih Gruevski potegnil v mednacionalno sovraštvo in spopade. Naj se uprejo takšnemu scenariju, so svoje privržence pozvale tudi albanske stranke.
Albanska platforma ni bila sporna za Gruevskega, ko se je z voditeljem največje albanske stranke Alijem Ahmetijem pogajal o sestavi vladajoče koalicije. Kljub zmagi na volitvah mu ni uspelo sestaviti vlade, ker Ahmeti ni soglašal z ukinitvijo posebnega tožilstva. Ivanov je bil prisiljen, da si izmisli dlako v jajcu. Kot da stari sosedi, Makedonci in Albanci, nikoli niso prenehali biti sovražniki.
Postavlja se vprašanje, kako daleč bo šel Gruevski, da bi ohranil oblast. Ali bo kriza ušla nadzoru ali ne, je odvisno od tega, ali so Gruevski in njegovi sodelavci pripravljeni iti do konca. Pozive Bruslja in Washingtona ignorirajo. Si bodo drznili izzvati v državi medetnične in državljanske spopade, da bi se izognili odgovornosti za kazniva dejanja, za katera so osumljeni?
Če bi politična in institucionalna kriza v Makedoniji prerasli v medetnični spopad, bi se ta hitro lahko razširil zunaj njenih meja. Politiki v Skopju se igrajo z ognjem in zamrznjenimi konflikti.
