Dan pred zaključkom neuspelega poltretjega poskusa prodaje/privatizacije Telekoma Slovenije je poslovodstvo le-tega oddalo nezavezujočo ponudbo za nakup/prodajo Telekoma Srbije, ki je bil enkrat že privatiziran, a so ga Grki in Italijani vrnili srbski državi. Pred oddajo zavezujoče ponudbe, za kar je čas do sredine novembra, pričakuje poslovodstvo slovenskega telekoma vsaj soglasje države oziroma SDH, če že denarja ni. Tega naj bi prispevali tuji zasebni naložbeniki.
Nekdanji jugoslovanski trgi privlačijo slovenski telekom že celo tretje tisočletje. Nakup makedonskega telekoma je država prepovedala, bosansko-hercegovski je bil naprodaj, pa ni več, pri črnogorskem so bili uspešni Nemci, ki po madžarskih posrednikih ali neposredno (na Hrvaškem) obvladujejo večino tega trga. Slovenski telekom se je zategadelj posledično strateško odločil za prevzemanje alternativnih operaterjev.
Po še vedno uspešni zgodbi na Kosovu (Ipko) je v obdobju regionalne ekspanzije Telekom Slovenije največ vlagal v Makedoniji, kjer pa se zgodba ni izšla po načrtih, tako da se prav zdaj od tam umika. Kot se je umaknil iz Albanije in Gibraltarja. Kdaj so se v TS odločili za spremembo strateške usmeritve, od umika do boja za vodilnega srbskega operaterja, še vedno ni jasno.
Kako nameravajo uspeti v Srbiji, če jim v Makedoniji ni? Tako ali tako bodo o tem, ali bodo svoj telekom res spet prodali, odločali v Beogradu. Kjer je vlada že napovedala, da ga pod 1,25 milijarde evrov za slabe tri petine družbe ne da. Kjer nasprotniki prodaje že dvigujejo glas proti prodaji/privatizaciji s podobnimi argumenti, kot smo se jih v zadnjega pol leta naposlušali pri enakem poskusu v Sloveniji. Kjer niso imeli zadržkov s prodajo Jata, ki je v arabski lasti postal uspešna Air Serbia.