Tiskane izdaje
Zapleti s slovensko zaščito vina teran v EU, ki jih bolj kot ne umetno sprožajo na Hrvaškem, potrjujejo, da je v veliki skupnosti držav tudi najčistejšo in pravno dobro uokvirjeno sliko mogoče hitro popacati. V treh letih po sprejetju južne sosede v veliki objem je postal slovenski posebnež s Krasa po sili razmer simbol enotnosti, vztrajnosti in krepitve samozavesti za uveljavljanje pravice, ki si je preprosto ne damo vzeti.
Zato, ker gre v bitki za pri nas že zdavnaj zaščiteno vino, ki ga pridelujejo samo na Kraški planoti in katerega posebnost je bila priznana tudi v EU, še preden je sosednja država postala njena članica brez kakršnegakoli nasprotovanja tej zaščiti, tudi za preizkušanje veljavnega pravnega reda v sistemu EU. Reda, ki bi praviloma moral veljati za vse države članice enako ne glede na njihovo velikost in vplive različnih lobijev, zaradi katerih tudi nadzorne službe evropske oblasti pogosto pogledajo skozi prste pri kršitvah. Tudi takih, kot je prodaja hrvaškega »terana« po izteku prehodnega obdobja za prodajo starih zalog, ki so jih uspešno obnavljali še dve leti po prepovedi poimenovanja.
Hrvaška je šele po vstopu v EU »spoznala«, da bi bilo mogoče dobro, če bi kljubovala Sloveniji in njeni zaščiti terana. S trditvami, da je to vino, ki je avtohtono v vsej Istri, ne samo v slovenskem delu, pa so že v izhodišču brcnili mimo. Teran je namreč vino, pridelano iz trte refoška na Krasu, z značilnostmi tamkajšnjih tal, lege, klime, zgodovinskega tradicije. Gotovo to ni vino refošk iz istoimenske trte, kakršnega pridelujejo v slovenski in hrvaški Istri. In gotovo je tudi, da trte teran, kot zatrjujejo v svojih dokazovanjih pravice do uporabe enakega poimenovanja svojega vina, v času skupne države in še leta pozneje niso imeli v sortni listi. V še enem hlastanju po nečem, kar nikoli do zdaj ni bilo njihovo, je očitno dovoljeno vse. Kot da ne bi bilo dovolj že zavajanje v Bruslju in »kupovanje« naklonjenosti pri vsiljevanju dvoumnih in zase ugodnih rešitev, se požvižgajo tudi na predpise, ki veljajo za vse članice skupnosti držav EU.
Spomnimo, da je evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan v intervjuju za hrvaški Agrobiznis februarja letos nedvoumno povedal, da je »teran skozi zaščiteno oznako izvora registriran v EU za slovenske proizvajalce, kar po veljavnih predpisih pomeni, da je zaščiteno od kakršnekoli komercialne uporabe imena za druga vina, ki ne upoštevajo pravil, predpisanih v tehničnem opisu zaščitene oznake izvora terana, ki se proizvaja v slovenski regiji Kras, in taka druga vina ne morejo biti dana na trg EU pod tem imenom«. Diplomatsko je sicer dopustil možnost za vzpostavitev omejene dodelave pravil za uporabo imena grozdja, ki sovpada z zaščitenim izvorom vina, kar bi omogočilo veljavno prakso označevanja vina. Toda takrat očitno še ni bil seznanjen s študijo uglednega nemškega strokovnjaka, po kateri je nedvoumno, da je v bitki za teran tehtnica po veljavnem pravnem redu EU nagnjena v prid Sloveniji. Ob obisku Slovenije julija letos je že bil, čeprav tudi takrat na vprašanje o razpletu zgodbe s teranom ni dal jasnega odgovora, kaj bo, če sploh kaj, po vsem tem rekla evropska komisija. Spet se je diplomatsko izvil, da upa na pripravljenost obeh držav za kakšno drugačno rešitev tega vprašanje, kot da bi o tem odločalo evropsko sodišče.
