Imena izgube v NLB

NLB potrebuje novo, 400-milijonsko dokapitalizacijo predvsem zaradi izgubarskih posojil, ki so bila podeljena pred letom 2009, zdaj priznava njen novi šef Janko Medja. V parlamentu imamo že kar dve komisiji, ki bi vsaka skozi svoja politična očala proučevali slaba posojila. Ob tem, ko NLB kot sistemska banka tone vse globlje, se nekateri glavni krivci za nastanek bančne luknje skrivajo pred roko pravice in javnostjo. A izgube v NLB imajo svoja imena.

Recimo, danes se nekdanja velika šefa Istrabenza in Pivovarne Laško Igor Bavčar in Boško Šrot – oba sta vodila prezadolžena finančna holdinga – sploh nista prikazala na sodišču, kjer jima sodijo zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza. Nekdanji nedotakljivi direktor SCT Ivan Zidar, ki je potopil SCT in deloma tudi banke, se tudi sistematično izogiba sodišču. Nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar, ki se je skupaj s članoma uprave za poslovanje z velikimi podjetji Matejem Naratom in Alojzom Jamnikom podpisoval pod očitno zelo slabo zavarovana posojila, je poniknil v ilegalo, ne da bi se odrekel milijonski nagradi. Podobno kosmato vest – vsaj do opeharjenih ljudi, če že ne do davkoplačevalcev – ima lahko tudi Cerkev, ki svoje zvonovske finančne avanture potiska pod preprogo.

Tudi odgovorni v Banki Slovenije (guvernerja sta bila Mitja Gaspari in Marko Kranjec) se lahko za nazaj posipajo s pepelom, a v pregretih letih 2005–2008 niso pritisnili na zavoro in bankam omejili dajanja preveč preslabo zavarovanih posojil. Nobeden od nadzornikov NLB v letih pred 2009 (tedaj sta nadzorni svet vodila Žiga Lavrič in Igor Marinšek) ni bil poklican na odgovornost. In če izhajamo iz ponedeljkove izjave Janka Medje, je jasno tudi, kdo nosi največjo politično odgovornost za slaba posojila pred letom 2009: tedanji, žal pokojni finančni minister ter tedanji in zdajšnji premier Janez Janša. Če k temu lahko dodamo še vsemogočne lobije, prejšnjo Pahorjevo vlado, ki ob rasti slabih posojil ni ukrepala, in nasedlo stožiško naložbo Zorana Jankovića – je krivda za sedemmilijardno bančno finančno luknjo lepo politično uravnotežena. Slaba banka je zdaj potrebna zaradi slabih bančnikov, slabega nadzora in slabe politike.

Janko Medja se zares ni proslavil s svojimi avtomobilskimi in tudi nekaterimi kadrovskimi odločitvami, je pa zdaj v NLB pripravil interno slabo banko. To je korak naprej. Kljub temu je NLB kadrovsko zdaj močno podhranjena: ima zelo neizkušeno upravo, celo brez člana, ki bi bil v banki posebej odgovoren za finance (!), in zelo okrnjen nadzorni svet. Njena lastnica, država, ki jo pooseblja minister za finance, se bo letos verjetno kar trikrat zamenjala, s čimer se za NLB še povečuje splošna negotovost. Ob skoraj polmilijardni izgubi iz lanskega poslovanja NLB, NKBM in Abanke, zahtevani milijardi za njihove dokapitalizacije in ob vsaj štirih milijardah načrtovanih državnih poroštev bo res velik čudež, če bo Slovenija zvozila leto 2013, brez zaprosila za evropsko pomoč za shirane državne banke. Obisk zloglasne trojke na temo sanacije bank je tako očitno le še vprašanje časa.