Tiskane izdaje
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je v svojem nočnem govoru ljudstvu dejal, da bi rad odšel v pokoj v miru. Zjutraj je na ulice Kaira poslal več tisoč policistov v civilu, provokatorjev in »lojalistov« ter sprožil vojno.
Dvajsetmilijonska prestolnica, ki je še pred štiriindvajsetimi urami pričakovala veliko slavje ob padcu Mubarakove diktature, je zagorela in postala velikansko bojišče. Oblast je s hordo nasilnežev napadla udeležence protivladnih protestov, ki so bili do včeraj absolutno mirni in so klicali k spravljivosti. Ko so na množico na Trgu osvoboditve poletele prve betonske kocke, je večina protestnikov še vedno poskušala ohraniti držo gandijevsko nenasilnega upora. Nekateri so nasilnežem nastavili še drugo lice. Vedeli so, da jih hoče oblast v svojem smrtnem - in smrtno nevarnem - krču demonizirati in jim tako vzeti nedolžnost.
Ni jim uspelo.
Napad na protestnike je bil natančno organiziran in spretno voden. Nosil je jasen podpis dolgoletnega prvega moža egiptovske obveščevalne službe Omarja Sulejmana, ki ga je Mubarak v petek imenoval za podpredsednika države in mu, kot se je pokazalo včeraj, tako dal proste roke pri obračunu z nasprotniki režima. Z Egipčani.
Konjeniki so rušili vse pred seboj. Starejša gospa, ki jo je ob meni vrglo ob tla in ji odprlo glavo, je postala nesmrtni simbol protestov.
Ljudem, ki so z Mubarakovimi fotografijami v rokah stopali proti trgu, je na obrazu pisalo, da odhajajo na posebno misijo. Medtem ko sta iz oči protirežimskih protestnikov sijala veselje in toplina, so bili pogledi podpornikov Mubaraka polni iracionalnega besa, ki ga je poganjala visoko racionalna sila.
Popolnoma jasno je, da tako imenovano mirno prehodno obdobje ni več mogoče. Prihodnji dnevi bodo krvavi. Kakor kaže, bo poslednji egiptovski faraon Hosni Mubarak odšel v pokoj kot morilec.
Dejal je, da mu bo sodila zgodovina. Vsaj enkrat je govoril resnico.
