In krog je sklenjen

Bila je kriza in sredstva za visoko šolstvo in znanost so se zmanjševala. Kljub temu so šefi nekaterih fakultet sebi in svojim zaposlenim ta isti čas izplačevali dodatek za stalno pripravljenost (nekateri si ga še). Ta je določen kot »dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo zunaj njegovega delovnega časa«. Iz tega je mogoče razumeti, da vodstvu fakultete ta dodatek ne pripada, če se popoldne oglasi na klic, ki zazvoni po vsej verjetnosti na službenem telefonu. Delovni čas posameznikov, ki se odločijo, da bodo sprejeli odgovorno funkcijo, kakršna je tudi dekanovanje, se najverjetneje ne konča minuto čez četrto uro popoldne.

Visokošolski učitelji, ki opravljajo zdravniško in veterinarsko dejavnost, so lahko v stalni pripravljenosti, piše v pristojnih zakonih. Medtem ko zakon o visokem šolstvu tega dodatka ne pozna. Kljub temu ali morda prav zato so se ekonomisti odločili, da bodo kar sami napisali pravilnik o stalni pripravljenosti delavcev na njihovi fakulteti.

V pravilniku je lahko napisano kaj, kar je za nemoteno in uspešno delo fakultete nujno. Javnost tega ne ve, saj ga fakulteta noče predstaviti. Možnih odgovor na vprašanje, zakaj ne, je več. Prav gotovo pa s tem ne prispeva k transparetnosti svojega delovanja. Rada pa o pomenu tega razpravlja.

Za trenutek lahko tudi sklenemo, da je izplačevanje tega dodatka res nujno. Ker je naravnih nesreč, kot pravijo, vse več, nepredvidljivo se kradejo žlebovi, odkrivajo se strehe, treba je skidati sneg. Ali pa, ker da se morajo nujno takoj odzvati na potrebe katerega od deležnikov, tudi tujih partnerjev, v smislu vnaprej nenačrtovanih in urgentnih svetovanj, mnenj in podobno. Zato je, na primer, na eni fakulteti v enem mesecu (ne vse dni) v stalni pripravljenosti moralo biti vsaj 16 visokošolskih učiteljev, tajnik, dva njegova pomočnika in še 25 drugih delavcev. Gotovo se dogaja nekaj izrednega. Le davkoplačevalci tega ne vedo.

Vedela pa je Univerza v Ljubljani. In to dopuščala.

Tako kot je univerza že leta 2009 v reviziji na fakulteti za upravo ugotovila številne nepravilnosti, tudi pri izplačevanju honorajev. Pet let in pol je imela časa, da to na ravni celotne univerze uredi po tiho. Ni! Zato je Supervizor, ki je marca letos pokazal številne anomalije na tem področju, zdaj kriv za bes javnosti. In menda tudi za zmanjšanje ugleda nekdanje ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar.

Prav tako je univerza imela čas, da uredi izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost. Tega ni storila! Zdaj bo tisti, ki bo kriv za bes javnosti, verjetno inšpektorat. Ta namreč sporoča, da si določene fakultete dodatka ne bi smele izplačevati. Med njimi, kot kaže, tudi ekonomska, in to tudi v času, ko ji je dekanoval sedanji minister za finance Dušan Mramor, v njegovi vodstveni ekipi pa je bila tudi Maja Makovec Brenčič, zdaj ministrica za izobraževanje. Torej ministra, ki sta ključna za kakovostno visoko šolstvo v prihodnje. In ministra, ki sta po zakonu dolžna nadzirati delovanje sicer avtonomne univerze.