In vendar ni bilo prav

V Avstriji gre podjetnik lahko v zapor, če ne plača prispevkov za socialno varnost.

Objavljeno
23. december 2011 19.45
Posodobljeno
23. december 2011 20.00
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Nazadnje so ustavni sodniki naredili, česar politika ni hotela: iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. Ob tem se sprašujemo, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast.

Skoraj 13 let je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dovoljeval odlog, odpis in obročno plačilo. Leta 2009 so sindikati od ustavnega sodišča zahtevali, da oceni ustavnost te pravice. Zdaj je odločilo, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev, in zato razveljavilo prvi odstavek 228. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Odpisa, odloga, obročnega plačila ni več. »Odločba ustavnega sodišča začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu,« smo zvedeli na davčni upravi.

Še preden je pokojninski zakon uzakonil pravico do odloga, obročno plačilo in odpis, smo že vedeli, da je dosti delodajalcev, ki si pomagajo tako, da prispevkov za zaposlene pač ne plačajo, ne njihovega ne svojega deleža. Izvršna in zakonodajna oblast nista naredili reda med neplačniki, ampak sta z dopolnitvijo pokojninskega zakona gasili požar tako, da sta zaposlenim leta brez plačanih prispevkov priznali v pokojninsko dobo.

Leta 2005 je vsa Slovenija vedela, kako velika težava so neplačani prispevki. Poslanci so davčni upravi z zakonom naložili, naj zavarovancem razkrije, ali delodajalci plačujejo prispevke zanje. Nalogo je lahko začela opravljati šele več let pozneje, ko je imela na voljo podatke o izplačilih plač za posameznike. Novembra 2009 so poslanci dveh odborov od vlade zahtevali, naj uredi kaos na področju prispevkov. Stranki SDS ni bila všeč naša opazka, češ da je prav njihova vlada delodajalcem podaljšala pravico do odloga in obročnega plačila z dvanajst na štiriindvajset mesecev.

Decembra tistega leta so nam pisali: »Podaljšanje obdobja odloga davkov in prispevkov z 12 na 24 mesecev v zakonu o davčnem postopku, ki ga je državnemu zboru predlagala vlada Janeza Janše, preprečuje stečaj številnih podjetij ter s tem izgubo delovnih mest.« Vlada Boruta Pahorja je poslancem odgovorila: »Poudarjamo, da odlog in obročno plačilo davka davčnim zavezancem omogočata poslovanje in s tem tudi nadaljnje poravnavanje davčnih obveznosti.« Politika bi lahko ukrepala, če bi le hotela, a ni. Leta in leta je vzdrževala sistem, o katerem so ustavni sodniki ugotovili, »da zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec«.

»V Avstriji gre podjetnik lahko v zapor, če ne plača prispevkov za socialno varnost, saj so ti pravica delavcev,« je davčnim svetovalcem, ki so prišli na 15. cehovski kongres, pripovedoval kolega Johann Picej iz Celovca. Ne sprašujemo, kdo bo šel v slovenski zapor, razmišljamo bolj skromno: ali bo sploh kdo odletel? V Avstriji gre podjetnik lahko v zapor, če ne plača prispevkov za socialno varnost.