Inflacijske krivice

Ker se v Sloveniji čedalje več reči ne izplača več delati, postajamo vse bolj odvisni od uvoza, s tem pa tudi od dogajanja in špekulacij na svetovnih trgih.

Objavljeno
09. februar 2011 20.51
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Kakšni srečneži smo: medtem ko se gospodarstvo po občutnem padcu BDP komaj pobira, so slovenske cene hrane že dosegle evropsko raven. Tisto raven, ki smo jo prav po BDP imeli že v žepu, a smo jo zapravili. Evropskih cen si želijo še mnogi, tudi elektrikarji, komunalci, naftarji, plinarji, poštarji ... Pa seveda menedžerji bi imeli evropske plače. O številnih bi lahko rekli, da jih tudi imajo. Precej težje gre to od rok večini preostalega gospodarstva, ki ugotavlja, da se mu prodaja v tujini sicer povečuje, le s cenami so težave. Podobne težave ima tudi večina zaposlenih. Delajo, evropskih plač pa od nikoder. Jim verjamete, da je to krivica?

Še večja krivica bo, če se bodo uresničile napovedi, da se bo hrana letos še naprej občutno dražila. Koliko se bodo cene dvignile, ne ve nihče. Dejstvo pa je, da so bili prav cene hrane in njihov vpliv na življenjsko raven ter uvozna odvisnost v podobnih okoliščinah pogosta tema. Tudi vladna. Pred mnogo leti, ko je slovensko vlado vodil Janez Zemljarič, so se pojavile zamisli, da bi Vipavska dolina postala slovenska žitnica, pa potem iz tega ni bilo nič.

Ker se v Sloveniji čedalje več reči ne izplača več delati, postajamo vse bolj odvisni od uvoza, s tem pa tudi od dogajanja in špekulacij na svetovnih trgih. Čeprav je narobe govoriti, da smo premajhni, je to vendarle res. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, je kot argument, da izvozniki ne potrebujejo posebnih spodbud, razlagal, da se niti z letalom ne moreš voziti po Sloveniji, ker si takoj čez mejo.
Kam čez mejo pa bo šla slovenska inflacija? Med približno 700 blagovnimi skupinami, ki sestavljajo letošnjo potrošniško košarico, je delež hrane in brezalkoholnih pijač samo 17-odstoten. To lahko daje napačen vtis, da se podražitve na inflaciji ne bodo tako poznale, kot se bodo na žepih državljanov. Še veliko bolj pa skrbi, da bi se ponovila zgodovina in bi podjetja z višjimi cenami na domačem trgu pokrivala svoje izgube pri izvozu. To bi bila najslabša od vseh možnosti, saj bi se ponovilo zidanje cen, ki smo se ga s težavo otresli. Še dobro, da imamo Hofer, Lidl, Spar in Leclerc.