Interne zadeve RKC

Papež Frančišek, tako priljubljen tudi med delom slovenskih vernikov – ne med vsemi in ne med vsem klerom – vedno znova privablja svoje občestvo. Spominki gredo za med, romarji v dolgih vrstah stojijo pred vrati v posvečene hrame. Kaj se dogaja za pročeljem, kaj za zaprtimi okni, je manj znano. Tudi manj svetlo je tam, manj vedro. Za marsikoga med možmi v sotanah Bergoglio ni junak, kakor je za vernike.

En nadškof, nuncij je šel pred tednom v zapor. Še trije škofi so v sodnih mlinih, z njimi pa na stotine duhovnikov, ki so jim prej rekli grešniki, po Frančiškovo pa so zločinci. Po sto škofov je bilo po svetu zadnje čase mimogrede zamenjanih. Vsako leto, tudi lani in letos. Nekaj sto duhovnikov je postalo laikov, pa ne po svoji volji. Njihovim škofom, ki so jim pomagali bežati pred roko pravice, grozijo vsaj interne kazni.

Na Slovenskem se raje kot o zločinu in kazni, o temah, ki pretresajo vesoljno Cerkev, sprašujemo o svojih škofih. O tistih, ki jih ni že leto in dan. Pa o domnevno krivični kazni, ki nas je doletela zaradi pohlepa in nadutosti.

Berljive, žgečkljive so zgodbice o kandidatih za nove šefe, poskusi vplivanja domorodnih veljakov in pravičnikov kar malo smešni. Še posebno, ker se pred svetim Petrom prav tako delimo in mlatimo med seboj kakor ob vsaki domači zdrahi. Ugibanja so odveč, namigovanja še bolj. Radi se delamo, da soodločamo, pa nas tisti izza obzidja vsakokrat posebej opomnijo, naj ne bomo naduti. Molimo naj in počakamo, da nam namenijo usodo po njihovi volji.

Gre za interne zadeve Rimskokatoliške cerkve, o katerih apostolski nuncij ne more dajati pojasnil, je za Delo dejal nuncij, ki odbira kandidate med kandidati za škofovske kandidate. Naj se ne vmešavamo, je rekel. Ko gre za interne slovenske zadeve in zdrahe, imajo za vsemogočnim obzidjem popolnoma drugačne navade.