Ivo S.

Včeraj: Na Hrvaškem pravijo, da se je vse obrnilo proti Sanaderju, ko je tednik Nacional leta 2007 objavil fotografijo premiera z ročno uro, vredno 28.000 evrov. Odkrili so še druge njegove zapestne dragotine, ki kažejo čas, ter hobije, povezane z umetninami in življenjem na »veliki nogi«. Še vedno pa je bil najmočnejši hrvaški politik. Predsednik vlade in predsednik vladajoče in številne HDZ. Vsa vrata so mu bila odprta. Na koncu tudi tista v zapor. Tako je odločilo sodišče, ko ga je spoznalo za krivega za prejetje pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe-Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja. Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni.

To obtožnico so potem združili z obtožbami za prejetje desetih milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

Danes: Ustavno sodišče je pritrdilo Sanaderjevim odvetnikom, da je sodišče med postopkom napačno ugotovilo dejstva in da je kršilo pravila postopka v Sanaderjevo škodo, in zahtevalo, da se postopek vrne na prvostopenjsko sodišče. Povrhu vsega je v primeru Sanader dekriminaliziran tudi pojem vojnega dobičkarstva. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da je to kaznivo dejanje sicer zastaralo pred junijem 2010. In tako je vojno dobičkarstvo na Hrvaškem postal »zločin brez kazni«, kot je ocenil sodnik Županijskega sodišča Ivan Turudić.

Jutri: Veliko vprašanj si postavlja hrvaška javnost. Kako je mogoče, da Sanaderju ni bilo omogočeno pravično sojenje na podlagi pravil? Že pred časom je bila hrvaška javnost bombardirana z vseh strani o številnih primerih vojnega dobičkarstva, dvomljivih privatizacijah … Želela si je zadoščenja in primer Sanader je bil priložnost, da jo dobi. Zato so na Hrvaškem tudi pričakovali, da bosta tako obtožnica kot tudi sojenje pripravljena brez ene same samcate napake. Zdaj je obtožnica (vsaj za zdaj) padla v vodo, ustavni sodniki so pokazali na napake. In spet se je postavilo vprašanje: ali je res le Sanader tisti, ki je okradel državo in dobiček nalagal v svoj žep?

Ali ima vmes prste sedanja politika, ki bi jutri, v času predvolilne evforije – Hrvaško čakajo parlamentarne volitve – utegnila uporabiti tudi dejstvo, da je bil Sanader šef HDZ? Morda. HDZ namreč krepko vodi v vseh javnomnenjskih raziskavah pred levosredinsko koalicijo in prav Sanader pooseblja kriminalizirano stranko HDZ, ki je skoraj že prepričana o svojem uspehu na prihajajočih volitvah. Še več, menda si že deli stolčke.

In tako je Hrvaška javnost spet opeharjena. Zadoščenja za vojna dobičkarstva in nedorečene privatizacijske zgodbe še nima; pravosodni sistem je obtožen, da deluje v službi aktualne dnevne politike. Ivo S. pa s kislim nasmehom in v glavni vlogi aktualno dnevnega pravosodnega trenutka čaka na ponovno sojenje.