Iz Basla v Basel

Podpisani dokument dopušča manevrski prostor za interpretacije ali reinterpretacije.

Objavljeno
11. marec 2013 19.07
Posodobljeno
11. marec 2013 20.00
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Ko so pogajalci decembra 2001 v švicarskem Baslu sedli za mizo in začeli prvo poglavje pogajanj o prevzemu jamstev nekdanje SFRJ za stare hranilne vloge, je bilo optimizma hitro konec. Danes pa sta premiera Slovenije in Hrvaške Janez Janša in Zoran Milanović omenjeno poglavje, ki je bilo mučno in neugodno za eno in drugo državo, na Mokricah zaprla in s podpisom sklenila, da je napihnjeni težavi le treba narediti konec.

Pravzaprav sta s svojima podpisoma le omogočila, da bi državi nadaljevali tam, kjer so bila bančno-nasledstvena pogajanja – tudi zaradi sprenevedanja, izogibanja in notranjepolitičnih potreb – prekinjena za »nedoločen čas«.

Podpisani dokument sicer dopušča nekaj manevrskega prostora za interpretacije ali reinterpretacije. A kljub temu Hrvaška z memorandumom zagotavlja prekinitev vseh sodnih postopkov, ki so bili osrednji element za t. i. slovensko bančno blokado hrvaškega pristopnega dogovora v evropsko družino julija letos. A se tožbenim zahtevkom dokončno le ne odpoveduje.

Ne glede na dejstvo, da je politika »hudičeva igra«, ki zdaj velikokrat deluje drugače, kot je danes ali bo jutri, dileme ne bi smelo biti. Na fige v žepu ob podpisovanju ali smehljanju pred kamerami je tako ali tako treba pozabiti. Tudi in predvsem v nadaljevanju pogovorov o reševanju vprašanja prenesenih in neprenesenih vlog varčevalcev LB Zagreb ter terjatev te banke do hrvaških podjetij.

Številni interesi Slovenije in Hrvaške postajajo enaki. Njun »dobri sosedski« pristop do reševanja težav pa bi utegnil dodati še eno razsežnost k odločanju v Evropski uniji, katere 28. članica bo Hrvaška najbrž postala čez 111 dni.