Iz dežele kralja Matjaža: DolgoČasje

Kralj Matjaž je imel vedno rad bitke, ko je treba v poplavi adrenalina v delčku sekunde izbrati boj ali beg, da pa v bitki obstaja še tretja možnost, mu je demonstriral aktualni župan in branilec naslova Andrej Čas. Čeprav je vtis kronične zdolgoČasenosti že njegov zaščitni znak in jo je enako dosledno izžareval ob obisku predsednika države, ob dirigiranju svetnikom, še najbolj pa med občani (zgroženimi nad popolno župansko nezainteresiranostjo za občevanje z njimi), pa je Čas kralja Matjaža naravnost navdušil, ko je zehnil celo sredi svojega nastopa na predvolilnem soočenju.

Posebej hudo ga namreč dolgočasijo razprave o rečeh, ki jih nepoučeni imenujejo razvojni projekti, pesimistični realist Čas pa jim pravi »mokre sanje« (terme) in »gradovi v oblakih« (hitra cesta). Končno se z njim strinja tudi infrastrukturni minister Gašperšič, čigar vehementna stališča o neizvedljivosti gradnje tretje razvojne osi je Čas tudi javno pohvalil. Kralj Matjaž sluti, da bo to začetek čudovitega prijateljstva.

Prijateljstva so pomembna in jih je treba negovati z drobnimi pozornostmi, kar je Času kljub deficitu občutka za ljudi večkrat lepo uspelo. Tako njegov ambiciozni svetovalec zdaj v službi občine neovirano posiljuje mesto s svojimi lesenimi plotovi, bunkerji za smetnjake in večnadstropnimi parkirnimi silosi, ker les je lep in poceni in vsemu lesenemu je treba nekritično ploskati, ne glede na to, kako je narejeno, ali se vklopi v urbano okolje ali pa ga izmaliči z izstopajočimi lesenimi tujki, ki so še po mnenju termitov neokusni. Časove naklonjenosti se je razveselil tudi cenjeni ljubljanski kulturnik, ki ga je občina najela, da ji je za 15.000 evrov v copy-paste maniri na 53 straneh povedal, katere javne zavode je ustanovila, kakšne so želje kulturnikov, pa tudi, da je Slovenj Gradec mesto, ki leži v Mislinjski dolini, med Uršljo in Pohorjem. V nobeni drugi mestni občini za pripravo tega obveznega lokalnega dokumenta niso potrebovali asistenta, da jim za 15.000 evrov pove, kaj bi sami radi, in so to opravili brez stroškov. Ujela sta se tudi z ustvarjalcem občinskega časopisa, ki mu obenem vodi volilno kampanjo. Dva v enem. Čas je za praktičnost! Menda je v dobrih odnosih tudi s podjetnikom, ki mu je občina poceni prodala obnovljena lokala v centru mesta, čemur on pravi, da ju je »aktiviral«. Žal pa je aktiviral tudi ogorčenje meščanov, ki ne razumejo njegove wall streetovske tržne logike (Sell! Sell Sell! – Prodaj! Prodaj! Prodaj!).

Razen nekaj takih izpadov radodarnosti bi kralj Matjaž prisegel, da je Časov najljubši Disneyev junak stric Skopušnik, saj se zdi, da mu je odveč vse, kar ne prinaša dobička. Še posebej ga nervira, da ljudstvo poleg kruha pričakuje tudi igre in pri tem ni kar z vsem zadovoljno! Tako kruh kot igre je sicer zreduciral na minimum. Na novoletnem sprejemu je bilo kruhkov dvakrat manj kot povabljencev, pri igrah pa se s filharmoniki vsi urbani kitimo le še na spletni strani, ob realnem Času pa so za občinski praznik nastopili Donačka, Spev, Štirje kovači, Dejan Vunjak in Brendijeve barabe. Kaj hočemo, čas je za populizem. Četudi Čas to zanika.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.