Šesterica ustavnih sodnikov je ob presoji mandata poslanca Janeza Janše in zakona o poslancih ugotovila troje. Prvič, če je nekomu dovoljeno kandidirati in biti izvoljen na volitvah ter mu je mandat potrjen, mu ga ni mogoče odvzeti, čeprav je bil pred tem pravnomočno obsojen. In ker zakonodaja zapornikom ne prepoveduje kandidiranja, jim zato mandat ne more prenehati. Razen če so obsojeni že po izvolitvi in potrditvi mandata. Zato je Janši začasni mandat spremenila v trajnega – vsaj do novih parlamentarnih volitev –, saj je po presoji ustavnega sodišča državni zbor oktobra lani nedopustno posegel v izvajanje poslančevega mandata. Drugič, veljavna ureditev ne daje zadostnega pravnega varstva tistim, ki so se znašli v takšnem položaju kot vodja največje opozicijske stranke, ustavna pritožba je praviloma dovoljena le, ko so zoper odločitve sodišč izčrpana vsa pravna sredstva. Tretjič, vse ugotovljene zakonske napake mora državni zbor odpraviti v letu dni.
Odločitev ustavnih sodnikov ni nikakršno presenečenje, pričakovati jo je bilo mogoče že ob novembrski začasni vrnitvi mandata Janezu Janši, ko je ustavno sodišče poudarilo tudi pomembnost vodje opozicije za zagotovitev demokratičnosti slovenskega političnega prostora. Kakšne politične posledice bo po tem, ko je ustavno sodišče tudi že razveljavilo vse dosedanje sodbe rednih sodišč v zadevi Patria, prinesla tokratna odločitev najvišje ustavnosodne instance, ni mogoče napovedati. V odzivih so vsi previdni.
Janez Janša je za zdaj v primeru svojega mandata in Patrie dobil vse bitke. Ali bo pri tem ostalo, bo treba počakati do odločitve ljubljanskega okrajnega sodišča. Se je pa primer Patria v Avstriji povsem drugače razpletel kot pri nas.