Izbrisati s planeta

Bilanca je tragična. Zaradi posledic kajenja v Sloveniji vsak dan umre deset ljudi, na leto torej 3600. Škoda zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, je ogromna, milijonska. Govoriti o izpadu delovnih dni zaradi dolgotrajnih bolniških bi bilo zaradi neznosnega trpljenja ljudi, ki obolevajo za rakom in hudimi pljučnimi boleznimi, ki jih povzroča tobak, že kar neokusno. Tako kot drugod po svetu je tudi Slovenija pred leti vstopila na vlak boja proti kajenju, a dosti dlje kot do zakonodaje, s katero je prepovedala tobačni dim v zaprtih prostorih, prodajo cigaret otrokom in oglaševanje, ni prišla. Kljub vsem prepovedim in dvigovanju cen tobačnih izdelkov se je delež kadilcev v zadnjih letih znova povečal na raven iz leta 2007. Za preventivo, s katero je treba bolj trdo garati, njeni rezultati pa se pokažejo šele na dolgi rok, čez desetletja, je denarja iz leta v leto manj. Ker programi, s katerimi poskušajo mladino odvrniti od kajenja, za katere je ministrstvo za zdravje v dveh letih namenilo pičlih 90.000 evrov, niso temeljito evalvirani, nihče prav dobro ne ve, ali v resnici tudi delujejo. Po podatkih, ki kažejo, da se delež kadilcev med 15. in 60. letom starosti znova povečuje, saj kadi že vsak četrti Slovenec, bi sklepali, da nimajo učinka. A vse le ni tako preprosto, pravijo nevladniki, ki se borijo proti kajenju, preventiva ni dovolj, če zakon šepa.

Zdaj bomo pred desetletjem sprejeto zakonodajo še zaostrili, predpisali enotno embalažo, prepovedali uporabo e-cigaret v zaprtih prostorih in uvedli še nekatere druge ukrepe – vse predlagano in še več, razen tobačnega centa, s katerim bi si opomoglo zdravstvo pri odpravljanju posledic in preprečevanju uporabe tobaka. Prav je, da se zmanjša kajenje, še najbolje bi bilo, če bi se dalo cigarete s celotno tobačno industrijo vred preprosto izbrisati s planeta, a kljub temu je dobro biti pri sprejetju zakonodaje previden. Treba je vedeti, da ima lahko nepremišljen ukrep tudi nepredvidene učinke tam, kjer si ne želimo, zato mora zakonodajalec vse poteze dobro pretehtati. Morda bi bilo koristno proučiti opozorila stroke, da se utegneta zaradi enotne embalaže povečati črni trg in tihotapljenje cigaret, da ima zastraševanje z grozljivimi podobami na škatlicah lahko celo obraten učinek, tako kot tudi prepoved, pa da so e-cigarete lahko učinkovit pripomoček za zmanjševanje škode, ki jo povzroča dolgoletno kajenje.

O tem, zakaj vse več Slovencev kadi, kakšne so njihove navade, zakaj se tako krčevito oklepajo cigaret, se nam niti ne sanja, saj razen podatkov o razširjenosti kajenja in prodaji tobačnih izdelkov nimamo pomembnejše epidemiološke raziskave.

S takšnim pristopom, ki vodi k vse večji prepovedi in omejevanju, ne da bi pretehtalo morebitne posledice drugje, se lahko naredi še več škode, opozarja stroka. Zakonodajalec, ki se v svojem ravnanju nagiba k prepovedi in kaznovanju, naj se ozre na javnozdravstveni problem, ki ga povzroča kajenje, in se pri tem opre na znanstvene izsledke. Zlasti pa naj pokaže, da mu je res kaj do človeka, tudi če je kadilec.