Izumitelji

Koalicija treh vladnih strank se je dogovorila o davčnem paketu, je javnosti po Slovenski tiskovni agenciji vnaprej sporočil minister za finance Dušan Mramor, preden je dal objaviti osnutek male davčne reforme. Pred dogovorom na ravni politike o načrtih za nižje stroške dela ni hotel kaj dosti govoriti. Njegovo previdno držo razumemo. Navadili smo se že, da minister pri davkih le nima zadnje besede.

Slovenska javnost je uživala kratek davčni oddih. Za njo je naporna večmesečna preizkušnja z davkom na nepremičnine, ki se je končala, ko je ustavno sodišče zakon razveljavilo. Nepremičnine še niso na vrsti za nov krog natezalnice. Zdaj je čas, da se osredotočimo na dohodnino. Kaže, da je vlada za pomočnike spet poiskala velike mislece, ki so zanjo izumili nov recept za davčno godljo in jo zavili v poseben zakon ter se tako izognili dohodninskemu, čeprav se nanaša na osebne dohodke. Po pojasnilih ministra namerava vlada podjetjem omogočiti, da bodo uprave med zaposlenimi izbrale »najbolj produktivne« zaposlene, ki bodo posebno davčno ugodnost uživali zaradi dodatka za uspešnost, iz katerega država ne bo zajela socialnih prispevkov, dohodnine pa manj, kot je običajno. »Podjetjem in podjetnikom posameznikom dajemo možnost, da razbremenijo stroške dela za tiste, ki so najbolj produktivni in največ pripomorejo k uspešnosti poslovanja,« je napovedal Dušan Mramor.

Kakor razumemo njegova pojasnila, bo na ravni podjetja skupni znesek dodatka za uspešnost na splošno odvisen od dobička, a le do odstotka, ki ga bo dovolil zakon. Seznam najbolj produktivnih zaposlenih, ki bodo uživali novo davčno ugodnost, bodo podjetja po ministrovih besedah sestavila vnaprej, na njem ne bo smelo biti individualnih pogodb. Ta nizko obdavčeni dodatek za uspešnost bo znašal več tisoč evrov.

Dohodninski sistem velja petindvajset let, v njem so bile v različnih obdobjih že vse mogoče čudaške olajšave, od spleta do hladilnikov, prijaznih okolju, a temeljna načela te dajatve ne omogočajo, da bi vanjo stlačili posebno olajšavo le za ljudi z nekakšnega seznama. Vlada ne sme razmišljati samo o davčnih učinkih, ampak o širših posledicah ugodnosti, ki jih prek zakonov podeljuje le izbranim skupinam. Predstavljajmo si, kakšne posledice bo imel dodatek za uspešnost, ki ga bodo po lastni presoji podeljevale uprave družb, na druge zaposlene v podjetju. Vsi, ki te ugodnosti ne bodo uživali, bodo razumeli, da za podjetje niso zelo pomembni – in sploh nočemo videti, kako se bodo vedli zaposleni, ki se bodo tega dodatka nadejali.

Davčni sistem mora biti tudi pravičen, tega pa ni mogoče reči, če davčne ugodnosti niso dostopne vsem zavezancem po enakih pogojih, in prav takšno razlikovanje načrtuje vlada. Strme dohodninske lestvice se Cerarjevi fantje po ministrovih besedah sploh ne nameravajo dotakniti, čeprav že zavezanec s povprečno plačo doseže zelo visoko, 41-odstotno obdavčitev, in to bo zanesljivo veliko razočaranje za javnost. Na kratko: vlada naj si najame dobrega davčnega svetovalca, plačamo državljani.