Nasprotniki prodaje Telekoma Slovenije so danes lahko bili židane volje. Ta družba bo, kot kaže, vsaj še nekaj čas ostala v državnem objemu. Slovenski državni holding (SDH) namreč ni pripravljen prevzeti tveganj za dodatno znižanje kupnine, če se britanskemu Cinvenu stomilijonski posel z makedonsko družbo One ne bi izšel, in prav tako ni pripravljen podaljševati te prodajne agonije. Cinven se na to uradno še ni odzval, a iz dosedanjih izjav je bilo mogoče sklepati, da je prodaja družbe One zanj pogoj, brez katerega ne gre. Tako vse kaže, da bo tudi tokratni poskus prodaje padel v vodo.
A čeprav se na prvi pogled zdi, da je prodajo zminiral makedonski regulator, ki je sklenil, da si bo za odločanje o blagoslovu združitve družbe One z Vipom, ki je v lasti avstrijskega telekoma, vzel več časa, kakor se je pričakovalo, je izvirni greh v resnici drugje. Sega v lansko poletje, ko so politiki v predvolilni vročici z zamrzovanjem in odmrzovanjem začeli posegati v prodajo Telekoma, nato pa se je vse skupaj nadgrajevalo s protiprivatizacijskimi pritiski, protesti, »vebercomi«, zavlačevanjem postopka in podobnimi prijemi. To je vodilo v zniževanje cene Telekoma, zmanjševanje števila interesentov in na koncu v ujetost pogajanj z le enim kupcem, pri čemer smo dosegli točko vzemi ali pusti.
Kakšen bo scenarij B – novi krog prodaje ali ohranitev Telekoma v državni lasti, danes še ni bilo znano. A predstavniki vlade so v zadnjih dneh večkrat dali vedeti, da Telekom v sedanji lastniški družini »mesečno propada« in da zato potrebuje novega gospodarja. Prav zniževanje prihodkov in zmanjševanje tržnega kolača je tudi največja bojazen prodajalcev, da bi v prihodnje za družbo lahko iztržili še manj.