Izvoznik 4.0

Najotipljivejši prednosti bivanja v EU sta za Slovence evro in prosto prehajanje mej, je pokazala nedavna anketa. Če bi vprašali izvozna podjetja, bi odgovorila vsebinsko enako – enotni trg je infrastruktura, ki bistveno olajšuje čezmejno poslovanje.

Velika večina izvoza gre v Nemčijo in sosednje države. Logistični stroški so pomemben del končne cene in mnoga podjetja, čeprav so uspešna in skoraj vse izvažajo, proizvajajo izdelke s srednjo in nižjo dodano vrednostjo.

To je povezano z našo gospodarsko strukturo, znanji in tehnologijami, povprečnimi plačami, na zunaj pa se kaže v tem, da smo obtičali na 83 odstotkih povprečne razvitosti EU. Pomembna resnica je tudi, da bi (lahko) bilo še veliko slabše, če ne bi bila prav izvozna podjetja najbolj propulzivni del gospodarstva. Izvozniki največ vlagajo v nova znanja in uvajajo nove, bolje plačane izdelke.

V to so prisiljeni. Večina je vključena v dobaviteljske verige velikih partnerjev, kar pomeni trd boj za posel in razmeroma šibko zagotovilo, da bodo kakšen »privilegij« ohranili v prihodnosti.

Brexit bo današnjo EU gotovo spremenil. Negotovost se bo »križala« z nujo, da zmanjšamo razvojni zaostanek za državami, ki so naši najpomembnejši izvozni partnerji. Kako? Enostavno – če zmoreš prodati kakovostnejši in vrednejši izdelek, je kupec bolj zadovoljen, sam pa zaslužiš več.

Ključno je, ali so ta koncept zmožni razumeti in sprejeti odločevalci o gospodarskih politikah ter izboljšati pogoje poslovanja. Izvozniki že leta opozarjajo na pomanjkanje tehnično izobraženih kadrov. Pomembni so stroški – podjetja jih obvladujejo, država pa večinoma ne, saj išče vedno nove davčne vire in popušča pritiskom za rast plač, ki ni vedno povezana z višjo produktivnostjo.