Jame naše vsakdanje

Ob 750-letnici rojstva Danteja Alighierija

Objavljeno
30. julij 2015 16.11
Dušan Merc
Dušan Merc

S trditvijo, da se je Dante leta 1319 res spustil v Zadlaško jamo na Tolminskem - kar je seveda zgolj zloraba literarne in zgodovinske fantazme, ki so jo fašisti vgradili v svojo propagandno mašinerijo ob okupaciji slovenskega ozemlja med obema svetovnima vojnama in si z njo ustvarjali dodatno potrditev za priključitev slovenskega ozemlja h Kraljevini Italiji - se lahko zaradi Pekla, zaradi naših jam in našega pekla, celo strinjamo. Če se fantazmi fašistov ne odpovemo, pritrjujemo mogočnemu italijanskemu nacionalizmu, ki si je v last (po Danteju) pripisal tudi Kvarnerski zaliv in vse otoke na tej strani Jadranskega morja. Na drugi pa nas kot prave hlapce seveda mika, da bi zaradi svoje vsestranske podrejenosti in nepomembnosti kljub vsemu odščipnili delček svetovnega Dantejevega pomena tudi zase in svoje ozemlje in bi pritrdili: Dante je vzorec za Pekel našel pri nas. V resnici smo mi kreirali svoj pekel in svoje jame. Za našo realnost si mirno lahko prisvojimo vse podobe in vse grehe iz Božanske komedije.

Več preberite na spletni strani pogledi.si.