Janez Janša in »ostali tipi«

Ime, naj deluje kot najbolj naravna stvar, zaznamuje svojega nosilca; z njim posameznik deluje v vsaki družbi, z njim prevzame simbolni mandat.

Obstaja tudi rek, oziroma več njegovih različic, namreč, da je Francija premajhna za dva Napoleona. Tudi Slovenija je očitno premajhna za dva Napoleona. Bolj natančno, Slovenija je premajhna za dva, tri, štiri Janeze Janše (ali pa dvanajst, kolikor jih je uradno pri nas). Na vprašanje novinarke Radia Slovenija 1, kaj si misli o umetniških soimenjakih, je opozicijski vodja slednje najprej z nenavadnimi argumenti diskvalificiral kot umetnike: »Ne vem, koliko so to kakšni umetniki, saj si doslej nisem ogledal še nobene njihove stvaritve. Mislim pa, da če je kdo dober umetnik, za to, da ga ljudje opazijo, ne potrebuje spremembe imena v ime znane osebnosti.« Očrnil pa jih je tudi kot državljane, saj menda zaradi »teh tipov« dobiva položnice za sodišča in prekrške.
To je bil po treh letih, odkar smo dobili umetnike Janeze Janše, prvi odziv »izvirnika« na to preimenovanje. Sodeč po njegovi izjavi gre za tri sumljive tipe, ki poskušajo s svojim novim imenom prodreti v svet umetnosti, za nameček pa njemu povzročajo tegobe zaradi njihovih prestopkov. Z imenom res ni šale, še posebno, če se podvoji, potroji, početveri ...

A iz pisem bralcev treh umetnikov (objavljenih v soboto na Delovi kulturni strani) o diskvalifikaciji nekdanjega premiera je videti, da je prav njegova izjava načela dobro ime Janeza Janše. To se je ob raznih umetniških dogodkih otreslo notranjepolitične navlake (v pismu enega od Janezov Janš izvemo, da ga prireditelji dogodkov v tujini prosijo, ali lahko njegovo delo napovejo pod njegovim starim imenom, saj tam nihče ne ve, kdo je Janez Janša) in na domači in tuji umetniški sceni odprlo kup intrigantnih vprašanj – ne le ontoloških vprašanj razmerja med subjektom in njegovim imenom, kot jih načenja Julija, ampak tudi tistih, ki zadevajo status imena v umetnosti in na umetniškem trgu.

Seveda pa v trku politike in umetnosti ob vprašanju imena ne gre prezreti ključnega komičnega obrata, da je namreč »originalni« Janez Janša uradno Ivan Janša. S tem imenom vsaj obratuje na sodiščih (v vlogi tožnika in toženega). Še dobro, bi lahko rekli, saj k tistim, ki so uradno Janezi Janše, ne bo po pomoti priromala pošta kakšnega tipa, ki se mora zagovarjati v neki orožarski aferi.