Tiskane izdaje
Saga o (ne)prodaji NLB dobiva vse bolj epske in iracionalne razsežnosti. Že četrto srečanje slovenske finančne ministrice in trmaste evropske komisarke za konkurenco po pričakovanju ni prineslo dokončne rešitve za največjo slovensko banko. Komisija in vlada ostajata vsaksebi, evrokrati ne popuščajo pri prvotni zavezi, da lahko država obdrži največ 25 odstotkov plus eno delnico banke, pogajati so se pripravljeni le o časovnem načrtu do tega cilja.
Skupina NLB sicer letos posluje z rekordnimi rezultati, zelo dobičkonosna je njena balkanska mreža, ki ji je doslej pretila izsiljena prodaja. Zanjo zainteresirani tuji kupci, odlično seznanjeni z našimi zavezami do Bruslja, že trkajo na vrata. Če ima slovenska stran zdaj res v rokah prave pogajalske adute, mreža sicer vsaj začasno ostaja v rokah bančne mame iz Ljubljane.
Se pa stvari lahko dodatno zapletejo z zdajšnjim pogajalskim predlogom slovenske strani, da bi korporativno upravljanje naše največje banke prevzel še nov, neodvisen skrbnik. NLB namreč že zdaj neposredno nadzorujeta skrbnik evropske komisije, ena od največjih revizijskih hiš, in regulator, ECB, svoje pristojnosti ima v banki kot strateški naložbi tudi Slovenski državni holding. Samo vprašamo se lahko, kako se bodo vse te institucije sporazumele med sabo v prid banki in koliko nas bo to stalo, upoštevajoč še vse kontradiktorne interese Ljubljane in Bruslja.
Ministrica se tako z bruseljskega sestanka očitno vrača zgolj z enim »dosežkom«, politično privolitvijo evropske komisije v časovni odlog politično občutljive privatizacije NLB. To je kratkoročni Junckerjev odpustek Cerarjevi vladi pred parlamentarnimi volitvami 2018 in napoved, da se ta najbolj vroč slovenski politični kostanj zgolj seli v tresoče se roke prihodnje vlade in koalicije.
