Tiskane izdaje
Največ pozornosti je usmerjene v razdelitev komisarskih funkcij, a za prihodnjo evropsko komisijo bosta imeli ključno vlogo struktura njenega odločanja in vsebina. Jean-Claude Juncker je že napovedal antibirokratsko revolucijo v njenem delovanju in osredotočanje na področja, ki so ključna za (gospodarsko) prihodnost Unije.
Tudi vloga prihodnjih podpredsednikov s političnimi izkušnjami utegne pomeniti, da bo delovanje orjaškega aparata, kakršen je evropska komisija, bolj koordinirano in z jasnimi cilji. Seveda Junckerju jemlje sapo iskanje ravnotežja. Če si južne članice, predvsem Francija, želijo večjo komisarsko vlogo na gospodarskem in proračunskem področju, morajo biti njihove želje uravnotežene z imenovanjem kakšnega jastreba s severa na javnofinančni podpredsedniški položaj.
Zveneči naziv funkcije še ne pomeni, da bo vloga določenega člana komisije v Bruslju tudi velika. Poznavalci opozarjajo, da so dosedanji poskusi pri imenovanju koordinatorjev dela komisarjev s podobnih področij spodleteli, ker njihove ideje niso obravnavane dovolj resno. Novi podpredsedniki bodo sicer imeli politično oporo v Junckerju, a izkazati se bodo morali v praksi.
V primeru Alenke Bratušek je očitna razlika med njeno podobo v prevladujočem delu javnega mnenja v Sloveniji in Junckerjevim stališčem. Profil slovenske premierke v odhodu je bil skladen z njegovo kadrovsko kombinatoriko. Poleg tega so v Bruslju imeli v rokah le uradni seznam treh kandidatov pa tudi prihodnji slovenski premier je tako legitimiral postopek izbire kot tudi (dan pozneje) sporočil Junckerju, da ima proste roke pri odločanju. Če se bo Bratuškovi uspelo prebiti še skozi parlamentarno sito, bo postalo pomembno vprašanje sodelovanja vlade z njo. Komisar(ka) v bruseljski palači Berlaymont je namreč prva zveza z Brusljem, ko je na mizi katero od žgočih vprašanj.
