Jurski park

Šestemu bloku termoelektrarne Šoštanj smo v Delu namenili nesorazmerno veliko prostora. A z razlogom: TEŠ 6 je nesorazmerno velik projekt – največja načrtovana naložba v samostojni državi. Objavili smo vrsto polemik zagovornikov in nasprotnikov tega energetskega megaobjekta, ki bo po zatrjevanju prvih Slovenijo za lep čas odrešil pomanjkanja elektrike, in to v okviru sprejemljivih strokovno-finančno-okoljevarstvenih standardov, po prepričanju drugih pa jo obsodil na predrago elektriko, pridobivano na zastarel, okoljsko nesprejemljiv način, hkrati pa ustavil vse investicije v druge, smotrnejše načine pridobivanja energije.

Pa je po vsej tej množici strokovnih zapisov, diametralno nasprotnih argumentov, podatkov, številk in pravnih mnenj kaj bolj jasno, kdo ima prav? Morda pa že. Vsekakor je namen dosežen: verjetno ni odraslega prebivalca dežele, ki še ne bi bil slišal za kratico TEŠ 6 in si ne zapomnil vsaj tega, da je veleprojekt, o katerem bo v kratkem odločala vlada, vse prej kot enoznačen. Vse prej kot transparenten. Vse prej kot čist.

Če ne bi bili tako zelo odvisni od elektrike, brez katere se v sodobni družbi ustavi čisto vse, od bančnih storitev do vode iz pipe, bi bili tudi do dileme – Ali posodobiti četrti in peti blok šoštanjske termoelektrarne ali za trikrat več denarja postaviti novi, šesti blok? – najbrž bolj hladni. Ker pa številni nasprotniki tega projekta navajajo vznemirljive podatke – denimo: »Če se zgradi TEŠ 6 in nadaljuje subvencioniranje kvalificiranih proizvajalcev elektrike in tople vode, bomo že v bližnji prihodnosti plačevali dvakrat dražjo elektriko« –, je človeku težko ostati ravnodušen.

Pomenljiv je tudi naslednji argument nasprotnikov šaleške velegradnje: »Če bi vodilni v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj res verjeli v projekt TEŠ 6, bi vanj skupaj z zaposlenimi in s soobčani vložili zasebni kapital v višini, denimo, dvesto milijonov evrov. Ker pa vedo, da je to slaba naložba, prenašajo vse breme tveganja izključno na slovenske uporabnike elektrike.«

Kaj lahko na takšen argument odvrnejo strokovnjaki, ki poudarjajo predvsem tehnično-tehnološke vidike naložbe v TEŠ 6? Da je to argument zaslepljenih okoljevarstvenikov, popolnih nepoznavalcev, amaterjev in sanjačev?

In kako lahko strokovnjaki komentirajo srdit politično-sindikalno-kapitalski spopad za slastno energetsko pogačo, zaradi katerega lahko vladna koalicija ostane brez ene svoje stranke, ker se je njena gospodarska ministrica, ki trdi, da TEŠ 6 »niti približno ni ekonomsko učinkovit«, zapletla v vojno s šaleškim lobijem? Da so razmere kristalno jasne in situacija čista?

Je potemtakem glede šestega bloka šoštanjske termoelektrarne res edina dilema: Ali odšteti 500 milijonov evrov za nič (torej za odstop od pogodbe in plačilo penalov) ali odriniti trikrat toliko za investicijo, ki se bo v načrtovanem obdobju obratovanja sama poplačala? Ali bi bila nemara ustreznejša dikcija: Ali domnevno 500 milijonov evrov za nič ali zagotovo trikrat tolikšen znesek za investicijo, ki se bo poplačala – z denarjem davkoplačevalcev?

To v vsakem pogledu težko, pomembno in drago dilemo smo, upamo, osvetlili z marsikaterega zornega kota in jo spodobno predstavili javnosti. Odločevalci, tako sedanji kot prejšnji, ki so in bodo sprejeli takšno ali drugačno odločitev, pa bodo zanjo nosili ne samo politično, ampak tudi ekonomsko, finančno, razvojno in vso drugo pripadajočo odgovornost. Morda tudi ta ne bo večno tako poceni, kot je zdaj.