K drugi republiki

Napovedi o odpuščanju v javnem sektorju so le še ena gasilska akcija vladajoče koalicije, kakršno si je poleti privoščila z zloglasnim varčevalnim zakonom. Če je bilo takrat treba upravičeno kratkoročno zajeziti javne izdatke, sedanji načrti vlade kažejo, da je tudi njena edina srednjeročna fiskalna politika plenilski stampedo po javnem sektorju. Pri tem nima ne jasne kadrovske analize javne sfere, kjer se zagotovo skrivajo prihranki, še manj pa jo pri tem zanima, kako bo to pohabilo javne storitve.

Po pol leta vladanja Janševe ekipe je vse več indicev, da ta de facto razgrajuje socialno državo, iz redukcij javne porabe pa napaja svoje klientelne mreže. To se kaže pri spremembah izdatkov za visoko šolstvo, s katerimi finančno davi javne univerze, zvišuje pa sredstva zasebnim univerzam iz lastne interesne sfere. Še več jasnih dokazov je, da Janša s protikrizno naravo koalicije, ki da se bo izogibala ideološkim temam, nikoli ni mislil resno. Takšna koalicija ne bi nikoli govorila o odpuščanju v javnem sektorju, obenem pa brez sramu v isti javni sektor kadrovala svoje družinske člane in prijatelje. Takšna koalicija se ne bi ukvarjala s proslavami, himnami, polpreteklo zgodovino in mediji, ampak bi pripravila kredibilno politiko spodbujanja gospodarske rasti, na katero še vedno čakamo.

Zadnjo trohico verodostojnosti, da jo žene skrb za reševanje države in javno dobro, ne pa čista volja do moči, ne glede na žrtve, je koalicija izgubila z nedavnim davčnim napadom na neposlušne tiskane medije, ki ga cinično zavija v celofan proračunskega varčevanja, in kadrovskimi čistkami nadzornikov javne RTV. Če ukine avtonomne medije in si podredi javne univerze, zlomi hrbtenico javne sfere in je velik korak bliže trenutku, ko bo lahko srečno in nekritično živela brez javnega sektorja v drugi republiki.