Tiskane izdaje
V seriji težav, povezanih s preplitko pokojninsko blagajno – iz proračuna bo šlo letos na Zpiz 1,54 milijarde evrov, kar je 11,7 milijona evrov več, kot je bilo predvideno –, je na dnevni red prišlo še vprašanje o prihodnosti obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (nekdanje beneficirane delovne dobe) za zaposlene, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela. Po zadnjih podatkih je takšnih 42.000, slabih 19.000 več, kot jih je bilo leta 2001, ko so zavarovanje z Zpiza preselili na Kad.
Po preliminarnih izračunih Kada, ki javno o tem molči, je luknja velika od 5 do 20 milijonov evrov. Denarja za izplačila poklicnih pokojnin je premalo, prvi zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje, pa že trkajo na vrata; letos jih bo 150, prihodnje leto že 185.
Kdo po pokril luknjo in kakšna bo v prihodnje usoda zavarovanja, pri katerem primanjkljaj ni edini problem, za zdaj ni jasno. Kritiki sistema, ki je bil vzpostavljen s sedanjim pokojninskim zakonom leta 2001, Kadu očitajo slabo gospodarjenje z denarjem, za nameček pa še previsoko provizijo za upravljanje, ki kljub pridelani izgubi znaša 1,2 odstotka letne, čiste vrednosti sredstev sklada; z njo je Kad v devetih letih zaslužil 18,9 milijona evrov. Zdi se, da bo zavarovanje bolj kot zavarovancem koristilo Kadu, ki mu je v teh letih po nekaterih ocenah prineslo 28 milijonov evrov zaslužka.
Če bi v Kadu ob tem, da so poskrbeli zase, jamčili tudi za izplačilo poklicnih pokojnin, jim te provizije ne bi nihče očital. Tako pa se kot rešitev ponujajo različne možnosti. Med drugim bi sredstva na osebnih računih nacionalizirali, kot so to že naredile nekatere druge države, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pa vključili nazaj v prvi pokojninski steber, ki temelji na načelu solidarnosti. To pomeni, da bi primanjkljaj denarja krili vsi zavarovanci, tudi tisti, ki bodo morali čakati na starostno pokojnino in ki s poklicnimi pokojninami nimajo nič. Ker sedanji Kadov primanjkljaj kaže, kako velika bi bila ta prerazporeditev sredstev iz obveznega zavarovanja v poklicno, tej rešitvi mnogi nasprotujejo.
Kako potemtakem pravično razdeliti izgubo, ki jo je pridelal Kad in pri tem mastno zaslužil? Najbolj pravično bi bilo, da jo pokrije Kad sam, kar pa se po nobenem izmed sedanjih scenarijev ne bo zgodilo. Po naših informacijah je najbolj verjetno, da si bosta minus razdelila Kad in Zpiz. Prvi bo pokril primanjkljaj sredstev za čas od poklicne do starostne pokojnine, drugi pa bi prispeval razliko, ki bo nastala zaradi malusov pri neizpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev.
Doslej še nobeden od zavarovancev, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno pokojnino, zanjo ni zaprosil. Če bi izkoristili dve leti in pol dodane dobe, ki se je nabrala od leta 2001 do danes, bi namreč po sedanjem zakonu imeli 18 odstotkov nižjo pokojnino, pač zaradi odbitkov na račun predčasne upokojitve. Zato je tudi status quo, ki vlada na področju zakonodaje, Kadu v prid. Izgubo Kada
bomo najverjetneje plačali kar vsi davkoplačevalci.
