Tiskane izdaje
Začela se je kot nepopisan list. Ob nastanku Evropske skupnosti za premog in jeklo leta 1951 odgovorov ni bilo v besedilih pogodb, postopno so jih izoblikovala naključja in bitke med državami članicami. Odločitve so nastajale v neskončnem nizu kriz in kompromisov, vedno je EU iz njih izšla močnejša. Preteklih šestdeset let kaže, da je Unija odpornejša, kot je videti, in politično lepilo močnejše, kot se zdi. Borzniki, ki so stavili na razpad evra, so leta 2012 izgubili na stotine milijonov dolarjev. In vendar je neusahljiva ustvarjalnost evropskih kompromisov precej izčrpana. Skoraj ne opazimo več, da je to ista Evropa – bolj demokratična, bolj socialna in ekološka kot drugi deli sveta.
Dileme Evrope v času sprememb, ki je tema strateškega foruma, tukajšnje edine vélike razprave o mednarodnih odnosih, so za Slovenijo zelo konkretne. Sama občuti vzvod pritiska pri vsiljevanju proračunske discipline in grožnjo sankcij. Učinki varčevanja so uničujoči, čeprav je v bistvu huje to, kar ta država počne sama s sabo, kot kar počnejo z njo drugi.
Je EU resnična ali je samo na papirju? Politični filozof Luuk van Middelaar v knjigi o celini, ki je postal Unija, opisuje razliko med politično realnostjo elit in percepcijami javnosti. Z Evropo je podobno kot z denarjem. Dolgo je obstajal samo v obliki zlatih in srebrnih kovancev. Nato so bančniki odkrili, da lahko zlato zaklenejo in dajo v obtok zadolžnice. Nakar se je izkazalo, da lahko pozabijo na zlato, zadoščajo bankovci. Dokler ljudje verjamejo, da denar pomeni obljubljeno vrednost, je veljaven. Brez zaupanja postane kos papirja. To je zgodba zloma borze leta 1929, padca sovjetskega imperija leta 1989, kreditne krize 2008. Brez strinjanja javnosti je tudi EU prazen koncept.
