Kaj je dobro za Slovence?

Takšno priporočilo je razumljivo, saj bi v tem primeru večji prihodek in dobiček ostala domačim pridelovalcem in podjetjem. Njihovi izdelki in pridelki so večinoma tudi kakovostni, a žal ne vsi. Tako ni vse, kar je razglašeno za ekološko, v resnici pridelano po starem. Pa tudi posamezna podjetja so z nekaterimi inovacijami naredila svoje izdelke manj uporabne, kot so bili prej. Poglejmo dva primera.

Sveže mleko Ljubljanskih mlekarn v štirikotni kartonski embalaži je tudi v zdajšnjem zimskem času pogosto skisano že precej pred rokom, do katerega bi moralo biti neoporečno. V preteklih letih so se takšne težave včasih pogosteje zgodile poleti, ko je mleko lahko dlje časa izpostavljeno višjim temperaturam; v trdi zimi se to pač ne bi smelo zgoditi. Tako se lahko jezni vprašamo, ali so se mar pokvarile krave ali pa na embalažo natisnejo datume vnaprej. Težko je namreč verjeti, da bi v embalažo zavestno polnili slabo mleko. Ali pač? Po drugi strani zdaj ponujajo, a ne vedno in povsod, nekoliko dražje mleko, ki naj bi zdržalo deset dni. Poleg tega ga ponujajo v popolnoma plastični, torej okolju manj prijazni embalaži.

Tudi velenjsko Gorenje, ki je velik proizvajalec in izvoznik, ponekod sam sebi dela škodo. Tako ponuja ročne mešalnike s prekratkimi mešalnimi metlicami; zaradi te inovacije je izdelek tako rekoč neuporaben. Po nepotrebnem so pretirano skrajšali tudi cevi pri nekaterih sesalnikih.

Podjetja, ki poskušajo varčevati na vseh koncih in krajih, bi se torej morala vprašati, kaj bodo s tem dosegla. Bodo privarčevala ali pljunila v lastno skledo? Slabša uporabnost izdelkov, tako omenjenih kot drugih, njihovim proizvajalcem ne more biti v ponos. To najbrž tudi ne more biti njihov cilj, saj jih takšna politika vodi navzdol, kupce pa sili, da ustreznejše izdelke kupujejo pri tuji konkurenci.

Seveda pa je po drugi strani razumljivo, da je treba dober izdelek tudi ustrezno plačati. Tako kot zdaj poskušajo pri nas, so že v kraljevi Jugoslaviji vzgajali ponos izdelovalca in pridelovalca. Primer: »Slovenec jé slovensko sadje.« Toda pozivi, naj kupujemo domače (tudi Britanci širijo prodajno geslo Buy British), bi morali biti bolj kot na porabnike in kupce naslovljeni na trgovce, ki odločajo o tem, kaj bodo ponudili na svojih prodajnih policah; za to, da prodajajo tuje izdelke, jim njihovi dobavitelji pogosto tudi plačajo.

Za proizvajalce, pridelovalce in kupce je kaj slaba tolažba, da so se pokvarili tudi v tujini. Pred dnevi so tako s prodajnih polic znova, kot že nekajkrat, umaknili kekse Jaffa, ker embalaža menda vsebuje nevarne snovi. Pred kratkim so s polic umaknili nekatere serije uvožene marelične marmelade zaradi primesi stekla. Toda v obeh primerih je šlo za naknadno akcijo, ki bi morala biti izvedena prej, preden bi kateri od kupcev izdelek lahko zaužil.

Pa to ni edini primer. Največje svetovne avtomobilske tovarne so odpoklicale veliko avtomobilov zaradi tovarniških napak, ki so v nekaterih primerih ogrožale življenja. V japonski Toyoti so nato slovesno sporočili, da bodo poslej nadzirali kakovost, ki so jo prej zaradi varčevanja očitno odpravili.

Upajmo, da na kakovost niso pozabili tudi v naših podjetjih in da bodo kdaj podrobno pogledali, kaj vse nam ponujajo pod geslom Kupujmo slovensko.