Kako in komu reže kruh država

Odgovorni v Sloveniji še vedno ne priznajo vse očitnejšega množičnega drsenja v revščino.

Objavljeno
03. oktober 2013 20.54
iza*Zajtrk
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Tako mimogrede, med vrsticami, smo iz nedavnega odziva ministrstva za šolstvo na novinarsko pisanje o uniformah izvedeli, da bodo za subvencije šolskih malic in kosil v šolskem letu 2013/2014 namenili 20,5 milijona evrov in da je do njih upravičenih 57 odstotkov šolarjev.

Znesek je zelo visok. In razmere skrb vzbujajoče. In nikakor ne za mimogrede, ob boku prenapihnjene populistične teme. Še nikoli znesek ni bil tolikšen in število pomoči potrebnih učencev tako veliko. Subvencija šolske prehrane je v Sloveniji vsako leto pomembnejši socialni korektiv, ki več kot polovici šoloobveznih otrok pomaga zagotoviti vsaj en dnevni obrok.

Seveda ni nič narobe, če država pomaga. Nasprotno. Zgledno je, da država tako skrbi za zdrav razvoj podmladka. Nerazumljivo pa je, da odgovorni še vedno ne priznajo vse bolj očitnega drsenja v revščino. Ko smo za komentar prosili pristojne na ministrstvu za šolstvo, so nas zavrnili, češ da je številka le plod spremenjenih meril za upravičenost do subvencije, o vzrokih pa naj vprašamo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tam pa se v zadeve, ki so v pristojnosti ministrstva za šolstvo, niso hoteli vmešavati?!

Pa saj njihov komentar pravzaprav sploh ni potreben, številke so dovolj povedne. Lahko smo prepričani, da država v teh kriznih časih ne bi namenjala tolikšnih zneskov za projekte, ki ne bi bili več kot nujni. Na očiten porast revščine med učenci in dijaki pa že nekaj let, ob vsaki priložnosti, opozarjajo tudi ravnatelji in učitelji iz osnovnih in srednjih šol po vsej Sloveniji. Že v številnih šolskih kuhinjah otrokom brezplačno ponudijo hrano, ki ostane po malici ali kosilu. Ob koncu pouka o njej ni ne duha ne sluha. Otrokom, ki jih doma čakajo hladni lonci in prazen hladilnik, to veliko pomeni.

Iz podatkov ministrstva za šolstvo je razvidna še ena ugotovitev. Cenzus za dodelitev subvencije za malico je namreč malo več kot 400 evrov na člana gospodinjstva, ki se odčita iz mesečnih prilivov, združenih z vsem družinskim premoženjem. Iz tega lahko sklepamo, da v Sloveniji 57 odstotkov družin s šolarji ne doseže zneska, ki bi jim omogočil dostojno preživetje. Morda se znesek na prvi pogled ne zdi nizek, vendar če upoštevamo dejstvo, da ima, denimo, tričlanska družina vsak mesec na razpolago približno 1200 evrov, pri čemer jih mora najmanj 300 odšteti za najemnino stanovanja, 200 za položnice in 400 za premostitveni kredit, jim v najboljšem primeru za najnujnejše, brez nepredvidenih stroškov, ostane le približno 100 evrov na družinskega člana. To pa niti za hrano ni dovolj.

Podatek Rdečega križa, da se je število prošenj za pomoč letos že povečalo za 30 odstotkov, ne preseneča več, prav tako tudi ne poročila iz trgovin, ki prodajajo star kruh po polovični ceni, da ta poide v nekaj minutah.

Ljudje so dolgo skrivali svojo revščino, zdaj je ne morejo več.