Kako se znebiti dolgov

Dobrega pol leta po dokončnem podržavljenju in dokapitalizaciji NLB in NKBM in prenosu njunih slabih terjatev na DUTB spoznavamo, da čarobne paličice za reševanje gospodarske krize (še) ne držimo na pravem koncu.

Intervencija države je sicer rešila pred propadom obe najpomembnejši banki, hkrati pa samo finančni del operacije še zdaleč ne zadošča za rezultat, ki ga državljani pričakujemo – obnovitev gospodarske rasti in pričetek novega cikla ustvarjanja delovnih mest.

Umar je v nedavni študiji ugotovil, da so kar 40 odstotkov nakopičenega dolga zbrala podjetja, ki ustvarijo manj kot pet odstotkov dodane vrednosti in zaposlujejo manj kot odstotek vseh zaposlenih. Povedano drugače: razlog za izjemno uničevalen in trdovraten potek gospodarske krize, ki nas davi že šesto leto, je predvsem nepreudarno financiranje lastniške konsolidacije s posojili, ki jih po začetku upadanja prihodkov v realnem sektorju ni bilo več mogoče odplačevati.

Vendar je danes tudi velik del podjetij, ki proizvajajo in prodajajo, v škripcih. Prezadolžena podjetja (pri katerih je finančni dolg petkrat večji od EBITDA) zagotavljajo četrtino dodane vrednosti in tretjino delovnih mest in imajo hude težave pri refinanciranju. Posledice so predvidljive in zelo resne: ker so prisiljena zmanjševati obseg zadolženosti, se osredotočajo na tekoče poslovanje in kratkoročno preživetje, investicije pa so tako rekoč ustavila.

Ostaja še tretja skupina podjetij – tista, ki se niso prezadolžila in so kmalu po padcu povpraševanja v letu 2009 že normalizirala in celo izboljšala poslovanje. Ta podjetja so vir prvih znakov okrevanja, ki jih z rahlo gospodarsko rastjo in zmanjševanjem števila brezposelnih opažamo od zadnjega četrtletja 2013. Vendar tudi tu poročajo, da podpore bank za nove investicijske projekte ni enostavno pridobiti.

Bilanca dobrih petih let krize je porazna: slovensko gospodarstvo je od leta 2008 izgubilo sto tisoč delovnih mest, BDP je v letu 2013 realno dosegel le 90 odstotkov BDP iz leta 2008, za letos napovedana rast (od 0,3 do 0,8 odstotka) pa je bistveno nižja od predvidenega tempa okrevanja v EU (1,6 odstotka) in v območju evra (1,2 odstotka).

Kako torej doseči preboj, ki bo zdravim preživelim podjetjem omogočil nov investicijski cikel, svežim podjetniškim idejam pa zagon? V vakuumu, ki je s predčasnimi volitvami in oblikovanjem nove vlade zajel izvršno oblast, poskuša en korak narediti Banka Slovenije. Najela bo strokovnjaka, ki je na Islandiji sodeloval pri oblikovanju ukrepov, s katerimi so zmanjšali zadolženost podjetij.

Delni in selektivni odpis dolgov bi bil pri nas nov prijem. Ker dosedanji ukrepi ne prinašajo zadovoljivih rezultatov, mu je vredno nameniti pozornost. Treba pa ga je vpeljati na način, ki ne bo dopuščal mahinacij. V državi, kjer je tudi delovanje za sanacijo gospodarstva tako ključne ustanove, kot je DUTB, že vse od njene ustanovitve povezano z nenehno improvizacijo, to sicer ne bo preprosto. Vendar alternative ni.