Tiskane izdaje
Preleti Rokavskega preliva imajo v letalstvu simboličen pomen. Morje namreč ločuje dela Evrope, torej je vsak uspešen poskus vendarle vreden več kakor dosežek na isti razdalji nad trdnimi tlemi, ki morda lahko zagotavljajo izhod v sili, če bi šlo kaj narobe. Razdalja dobrih 33 kilometrov med Calaisom in Dovrom je za rekorde ravno pravšnja. Človek je kanal prvič preletel že daljnega leta 1785, ko sta se z balonom v zgodovino zapisala Jean-Pierre Blanchard in John Jeffries. Na prvi polet z letalom z bencinskim motorjem je bilo treba počakati do leta 1909, ko je poskus uspešno izvedel Louis Bleirot. Šele 106 let pozneje se človek enakega dosežka loteva z električnim nadomestkom.
Danes bo ožino najverjetneje prvič preletelo električno letalo. Ime pilota bo znano, a bo za zgodovino nepomembno. Če je Bleirot postal svetovni zvezdnik, je danes korporacija pomembnejša kot posameznik. Dosežek bomo zato pripisali letalskemu gigantu Airbusu, ki je za letalo E-Fan odštel menda 50 milijonov evrov, za današnji piarovski banket pa dodal še pol milijona. Si predstavljate, da bi mu rekord tri dni prej odnesel slovenski palček Pipistrel, ki je za 1,5 milijona evrov naredil boljše letalo? V Airbusu so se nad tem očitno zgrozili, ko so nazadnje izvedeli, da bo njihov triumf najbrž zgolj Pirova zmaga. Francoski šampanjec in sendviči z rakci bi imeli grenak priokus, ker bi Pipistrelova Alpha Electro dosežek potrdila še z vrnitvijo v Francijo. Zato je Airbus prek Siemensa, s katerim si izmenjata na milijarde evrov, izsilil prepoved Pipistrelovega poleta. Nemški velikan je s preprostim elektronskim grozilnim pismom ajdovskemu proizvajalcu letal preprečil vpis v letalsko zgodovino.
S tem je brez prestižnega dosežka ostala tudi Slovenija, kjer bi v pregovornem kompleksu majhnosti znali prenapihniti dosežek, ki bi bil v vsakem primeru vreden vsega spoštovanja. Ta mednarodni škandal v letalstvu je tipični primer šolskega nasilja močnejšega nad nemočnim. Gre za pravilo, ne za izjemo, v nasprotnem primeru ne bi po tisočih let še vedno izpostavljali svetopisemske zgodbe o zmagi Davida nad Goljatom.
Multinacionalke so močnejše od držav. Siemensu se s približno 370.000 zaposlenimi redko kdo postavi po robu. Ironično je, da bi bil prelet tudi Siemensov mejnik, saj ima Pipistrelov prototip njegov motor. Ajdovci bi sicer z nekaj jajci lahko provokativno izvedli prelet in tvegali Goljatov gnev. Brez dvoma pa so ocenili, da rekord vendarle ne šteje toliko, kolikor bi znašala potencialna škoda, ki jim jo lahko povzroči Siemens. Ivo Boscarol ve, da je prestiž pametno prepustiti velikim. Vsakodnevni posel mimo oči javnosti je vreden veliko več. Navsezadnje pa je tudi kalimerovska nesreča piarovski zadetek v polno, ki poleg tega ne stane trohice zmagoslavnega Airbusovega banketa.
