Kanclerka pred ultimatom

Nemški krščanski demokrati in njihova sestrska bavarska unija CSU že po tradiciji vztrajajo, da desno od njih ne sme biti salonske politične sile. Za to so uspešno skrbeli kanclerji od Konrada Adenauerja do Helmuta Kohla, s porazom nekdanjega bavarskega premiera Edmunda Stoiberja na zveznih volitvah leta 2002 pa so nemški konservativci spoznali, da v 21. stoletju klasična ideologija ni dovolj za prevlado v državi. Vzhodnonemška priseljenka v CDU Angela Merkel, ki je leta 2005 premagala socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja, se je še posebno v svojih velikih koalicijah s socialdemokrati pogosto pomikala proti levi sredini, a ji je tudi voditelj CSU in bavarski premier Horst Seehofer še pred kratkim pel hvalnice. Skupaj z ministrom za finance Wolfgangom Schäublejem je v evrskem območju obranila konservativno-liberalne gospodarske vrednote, ki so za nemške konservativce nedotakljive že zato, ker so po drugi svetovni vojni iz ruševin dvignile tudi Nemčijo.

Sedanji gigantski naval beguncev pa je »železni kanclerki« vsaj v lastnih konservativnih krogih že odnesel velik del političnega kapitala in na raziskavah javnega mnenja povzdignil nacionalistično Alternativo za Nemčijo, stranko, ki kaže interes za zapolnitev političnega prostora desno od CDU/CSU. Ob prevladujoče islamskih prišlekih zdaj prvak svobodne dežele Bavarske s krščanskimi cerkvami v vsaki vasi kanclerki daje ultimat: po praznikih bodo v Münchnu presodili, ali v Berlinu resno jemljejo njihove zahteve za omejitev priseljevanja. V Berlinu že šepetajo o morebitnem umiku ministrov CSU iz zvezne vlade, Seehoferja pa skrbita tudi nemška identiteta – in prevlada na Bavarskem. CSU tam z redkimi izjemami vlada z absolutno večino že vse od svojega nastanka kmalu po drugi svetovni vojni in deželni premier ne vidi razloga za žrtvovanje zelo uspešne blagovne znamke »Laptop in Lederhosen«.

»V desetih letih bodo kanclerki hvaležni,« je v avstrijskem Standardu ocenjeval raziskovalec migracij Rainer Bauböck. »Ne le zato, ker je v človekoljubnem smislu ravnala prav, ampak ker je naredila tudi tisto, kar bo Nemčiji prinašalo gospodarske prednosti.« Kanclerka še naprej ocenjuje, da je beguncev sicer veliko, a je tudi Nemčija osemdesetmilijonska država. Hitro starajoča se, bi lahko dodali. »Lahko in to integracijo bomo zmogli,« je Angela Merkel povedala v nedavnem pogovoru z meščani Nürnberga. Napoveduje pa hitro vračanje vseh, ki niso upravičeni do azila.

Za rešitev vseevropske begunske krize pa morda celo to ne bo dovolj. Demokratična Evropa nima veliko vpliva na dogajanje v Siriji in drugih državah, od koder k njej silijo begunci, tistim, ki ga imajo, pa morda ni mar za zgodovinski mirovni projekt povojne Evrope. Morda jih celo moti. Zato je na begunski kocki še veliko več, kot kaže največje priseljevanje v Evropo po drugi svetovni vojni.