Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, ki s svojimi pooblastili lahko zareže precej globlje v rakavo tkivo korupcije kakor mediji, so spet razkrile pokvarjene kadrovske in poslovne orgije mariborskega župana Franca Kanglerja. Potrdile so gnile igre mariborskega mestnega vrha z občinskim premoženjem, ki so jo novinarji opisovali v zadnjih letih. Nadzornim ustanovam, medijem, kriminalistom in tožilcem se je zdaj s povsem jasnim stališčem, da je Kangler »ponavljajoče in sistematično zlorabljal javno funkcijo, pooblastila in pristojnosti« pridružila še ena najbolj poklicanih ustanov.
Da prav vsi, ki so se poglobili v županovo podzemlje, ugotavljajo isto, je najprepričljivejše znamenje, da ne moremo niti za trenutek več verjeti županovim nenehnim zatrjevanjem, da gre za opozicijsko zaroto, babice iz ozadja in druge zgodbice o namišljenih zunanjih sovražnikih. Zdaj lahko le še bolj jasno zapišemo, da je Franc Kangler korumpiran politik. Pika. Človek, ki je s svojo grobo politiko »deli in vladaj« drugemu največjemu mestu v državi naredil skoraj že nepopravljivo škodo.
Do še pred nekaj tedni nepredstavljiv upor proti županu so nazadnje pokazali tudi Mariborčani, ki s sumljivo radarsko zgodbo nazadnje spoznavajo vse razsežnosti te uničevalne in parazitske politike. Ta bi bila sankcionirana ali vsaj omejena, če ne bi molčali v SLS, katere član je Kangler, in če mu absolutne vladavine v Mariboru ne bi zagotavljala SDS. Obe ključni stranki sta zato sokrivi za njegova dejanja. Poziv Radovana Žerjava k izstopu iz SLS zato ni dovolj. Če ga ti dve stranki, ki imata v rokah moč odločitve, takoj ne bosta spravili ob položaj, ali če bo celo postal državni svetnik, potem ...
Moramo nadaljevati?