Kapica gor, kapica dol

Poleg nje sta za socialno kapico še ministra iz iste stranke Mitja Gaspari in Gregor Golobič, je povedala.

Ali nas mora boleti glava? Malo že, ker ministri, tudi ko nastopajo javno, pač ne delujejo kot vlada, ampak kot skupinice. Sprašujemo se torej, ali se tudi vlada zavzema za socialno kapico, in če se, zakaj je ne uveljavi, ko pa ima v rokah moč zakona.

Ni dolgo, kar je ministrica Darja Radić o socialni kapici govorila pred upravnim odborom gospodarske zbornice in bila je zadovoljna, ker so ji ploskali. Kar naravnost je povedala, ne ravno s temi besedami, da bi jih sama prav rada pokrila s socialno kapico, kajti stroški dela v slovenskem gospodarstvu so visoki, posebno za razvojne poklice, in dobro bo, če bo slišati njihovo podporo kapici, kajti nazadnje bo vse odvisno od tega, ali bo minister za finance Franc Križanič zagotovil finance. »Vidite, včasih moram tudi jaz lobirati,« je gospodarstvenike povabila, naj ji pri kapici pomagajo.

Na jesenskem vrhu gospodarstva je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari opozoril prav na socialno kapico in neomejeno osnovo za obračun socialnih prispevkov pri plačah opisal kot bržkone največji slovenski davčni problem, ki duši visoko izobražene poklice z visokimi stroški dela. Ministra Križaniča smo vprašali, kaj on meni o »morda največjem davčnem problemu«, in izvedeli: »Če bi imel 200 milijonov, bi bil tudi jaz liberalen.« Država si torej ta čas ne more privoščiti socialne kapice, ker bi zmanjšala že tako opustošene prilive v proračun, če ostanemo samo pri denarni plati.

Socialna kapica je iz tujega izrazja povzet prevod za omejitev pri osnovi za obračun prispevkov za socialno varnost: država omeji osnovo za obračun prispevkov, tako da jih zavarovanec plača le do predpisanega zneska, na primer do 4000 evrov plače, znesek plače nad to mejo pa s prispevki ni obremenjen. Omejena osnova za obračun prispevka tudi v Sloveniji že velja za nekatere skupine zavarovancev, na primer za samostojne podjetnike. Socialni prispevki za zdaj torej najbolj pritiskajo na plače zaposlenih zavarovancev. Vse to je mogoče prebrati tudi v slovenski strategiji za izhod iz krize, ki so jo napisali v vladni službi za razvoj, ki jo vodi minister Gaspari, vendar šteje za vladni dokument. In seveda je res, da so pokojnine navzgor omejene.

Govorimo pač o tem, da nekaj ministrov iz vlade lobira za poseg v sistem socialnih prispevkov, o katerem minister za finance pravi, da si ga proračun ne more privoščiti. In čakamo, ali bo minister za delo in socialne zadeve Ivan Svetlik v javnosti začel lobirati, naj vlada z zakonom odpravi socialne prispevke za revni sloj, ki ga je vsak dan več. Ministrica Darja Radić bo morala razmisliti, zakaj je v upravnem odboru gospodarske zbornice lobirala za socialno kapico, zdaj pa pravi, da ne bo vztrajala, naj velja tudi za menedžerje! Minister Gaspari je že marca lani dobil študijo o socialni kapici, ki jo je naročil pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja – raziskovalci so menili, da je pravična, a strošek za proračun. Vlada se bo morala pač odločiti, ali je socialna kapica ta čas največji davčni problem.