Kapitaklizma

Lizbonsko zidovje menda ni bilo tako porisano že vse od nageljnove revolucije leta 1974. Pred skoraj 40 leti je ulično umetnost naplavil zlom Salazarjeve diktature, danes urbane prevratniške grafite spodbuja kriza. V njih je več socialnih kot političnih sporočil, saj sodobnega Portugalca in sploh zahodnega človeka bolj kot režimi dušijo težke razmere. Na nekem zidu jih je nekdo pronicljivo povzel z besedami: Od globalienacije do kapitaklizme.

Primerjave današnjega časa s 70. leti, ko je po skoraj pol stoletja vojska (ki je potem na svojo stran pritegnila še ljudstvo) prevrnila izpeto diktaturo, so seveda problematične, razen primerjave v umetnosti. Umetnost pa razkriva, da se v hudih časih po značaju resni in zadržani Portugalci velikokrat podajo na ulice, a se raje kot v prekucniško bojevitost zatekajo vase in iščejo svoj lastni izraz. Tako času, ki tesnobno potiska k tlom, vdihnejo vsaj malo magije.

V krizni retoriki, s katero jih vsak dan obremenjuje politika, je ni in tudi čarobne palice, ki bi odpravila težave z nekaj zamahi, nimajo. Tudi v Bruslju ne, sploh pa portugalsko razmerje z Evropo ni najbolj srečno. O tem je Portugalce poučila že preteklost, ko so, kakor razmišlja pisatelj in minister Francisco José Viegas, tam na robu stare celine iz naroda pomorščakov in osvajalcev zdrsnili med evropske reveže, nesrečno razpete med več celin in nesposobne sanjati o lepši prihodnosti.

V zelo bližnji prihodnosti si lahko obetajo – tako so v torek sporočili inšpektorji trojke, ko so že petič opravili nadzor v Lizboni – nekaj časovnega popuščanja pri uresničevanju zahtev, ki jih je v zameno za 78 milijard evrov posojila postavila tujina. Letos naj bi tako javnofinančni primanjkljaj, kakor je zaprosila desnosredinska vlada, namesto na 4,5 odstotka BDP znižali na pet odstotkov, prihodnje leto na 4,5, leta 2014 pa naj bi bil deficit le še 2,5-odstoten.

Ob rekordno visoki 15-odstotni brezposelnosti in 3,3-odstotnem krčenju gospodarstva v drugem trimesečju letošnjega leta kljub odlogu ne bo lahko. Inšpektorji so bili jasni, da je Lizbona »v grobem na pravi poti« in da »kljub protivetru z ukrepi napreduje«, kljub temu pa se bo treba, ker se je zdaj nekoliko zataknilo, za konsolidacijo proračuna potruditi z dodatnimi koraki. Ugodno peto poročilo je sicer pogoj za izplačilo novega obroka 4,3 milijarde evrov, naslednja inšpekcija pa čaka Portugalsko že novembra.

Medtem ko politika zdaj razlaga, koliko dodatnega odrekanja jih čaka prihodnje leto, v sindikalni centrali CGTP-IN pozivajo državljane k še glasnejšim množičnim protestom. Proti neoliberalni politiki, ki malega človeka zmeraj bolj stiska ob socialni zid, ter predvsem proti mitom in zablodam (des)trojke glasno kličejo tudi umetniki in med njimi pisatelj mlajše generacije in mednarodnega ugleda José Luis Peixoto. V soboto bodo takšni politiki po skoraj vsej državi sporočili, naj gre k vragu.