Karikatura sistema

Finančne, lastniške, pravne in nepremičninske akrobacije Sergeja Racmana so večje in bolj zapletene, kot so si predstavljali njegovi upniki. A vseeno je Racman predvsem karikatura gospodarskega in pravnega sistema.

Racman je diplomirani fizik, a zakoni fizike zanj niso delovali. Sila, s katero je deloval na svoje upnike, ni bila enaka sili, s katero so upniki delovali nanj. Medtem ko je vrtal luknjo v bankah, davkariji, tudi madžarski, nekoč prijateljskemu KD Groupu in drugih upnikih, je večinoma daleč od njihovih oči pretakal – vsaj na papirju – več deset milijonov evrov med davčnimi oazami in Slovenijo, kot kaže z antidatiranjem dokumentov NLB pred nosom speljal kompleks kinodvoran in hobotnico podjetij razširil po vsem svetu, celo v srednjo Azijo, v Uzbekistan. Ob tem si je slovaški davčni rezident z uradnim naslovom v Bratislavi v Ljubljani zgradil vilo s francoskim parkom. Lastnik posestva je Racmanova družba Auctor, ki davkariji dolguje več deset tisoč evrov, DUTB pa več milijonov evrov.

V Sloveniji so stanovanjsko hišo zasegli tudi že za dobrih sto evrov dolga.

Vendar kljub vsem manevrom Sergej Racman počne to, kar mu dopušča ekonomski in pravni sistem. Slovenski in tuji.

Številni so znali sebi v prid izkoristiti po eni strani globalno ureditev, ki kljub novinarskim razkritjem panamskih in drugih dokumentov dopušča davčne oaze. Skrivnostnost Britanskih Deviških otokov, Angvile, Sejšelov, ameriške zvezne države Delaware in drugih ne koristi le kriminalcem za pranje denarja, ampak tudi elitam – političnim voditeljem in vodilnim gospodarstvenikom. Hkrati pa mnogi še kako jadrajo na račun lukenj v slovenskem pravnem sistemu, zapletene zakonodaje, slabega nadzora inšpektorjev, poznanstev, neučinkovitih stečajnih in prisilnih upraviteljev, s čimer upnike pustijo na suhem. Največ so izgubile državne banke in davkarija – torej državljani.

Spomnimo, denimo, na Mirka Tuša. Ko je zgradil trgovski imperij, se je prehitro širil na druga področja, kot so mobilna telefonija, trgovina z naftnimi derivati, upravljanje kinematografov. Banke so veselo financirale, a posojil niso dobile vrnjenih. Bankirji res nimajo sreče s kreditiranjem kinocarjev. Kakorkoli, od Tuša so zahtevali dezinvestiranje. A kaj je ta naredil? Transparentno je prodal Tušmobil, skrito pred očmi bank pa še istoimensko blagovno znamko za 29 milijonov evrov, ki je bila v lasti zakoncev Mirka in Tanje Tuš, smo lani razkrili v Delu. Bankirji so lahko bili besni in ni čudno, da se želijo znebiti terjatev do Tuša.

Tako kot so se do Koloseja in, na primer, do DZS. Na DUTB so verjetno kar veseli, da so se rešili Bojana Petana. Tudi ta upnikom sive lase povzroča z zapleteno lastniško, finančno in poslovno prepletenostjo družb iz kroga DZS. A niti Petan v ustvarjanju te mreže, kot kaže, ni segel do kolen Racmanu.

Več je takšnih, ki so za nos potegnili upnike, a niso nosili posledic svojih ravnanj. Kar bi bilo prav. Akcija – reakcija.