Katanec nima izbire: reševal ga bo Kampl

Birsa se je počasi začel približevati svojemu zlatemu obdobju od Anglije '09 do Anglije '10.

Objavljeno
07. oktober 2013 13.09
Trening slovenske nogometne reprezentance pred tekmo z Albanijo v Ljubljani, 4. septembra 2013
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport
Vem le to: če bomo še tretjič zaporedoma zmagali, bo oktobra veselica v Ljudskem vrtu, ki bi v tem primeru pokal po šivih,« je na letališču v Larnaki zatrdil slovenski selektor Srečko Katanec. Ali je imel prav, bo znano kmalu. Petkov večer v Mariboru bo razkril, kako visoko se lahko v boju za Brazilijo 2014 še zavihti Slovenija. Slovenci so bili doslej kar uspešni v podobnih položajih – ni se še primerilo, da bi ostali brez dodatnih kvalifikacij, če so bili v igri za preboj na EP ali SP vse do zadnjih tekem ciklusa. Štirikrat so bili konkurenčni do konca, vselej so prišli (najmanj) do odločilnega novembra (Ukrajina, Romunija, Hrvaška, Rusija). Letošnje izhodišče je resda najslabše doslej, saj Slovenci že dolgo niso več odvisni le od izplena točk na svojih tekmah, Katanec pa je tik pred zdajci ostal brez Josipa Iličića in Valterja Birse.

Iličić bi morda lahko igral na vsaj eni od tekem z Norveško ali Švico, kar je v soboto posredno potrdil njegov trener Vincenzo Montella: »Ne počuti se najboljše, čeprav mi je rekel, da je na voljo za tekmo z Laziem. Na tekmi proti Interju je prejel udarec v isti gleženj, ki si ga je poškodoval septembra, in ga zaboli vsakič, ko resneje treniramo.« Katanec torej ni želel tvegati z vpoklicem Iličića, čeprav je po 2. septembru, ko si je poškodoval gleženj v Kranju, igral še dvakrat: 10. septembra je v 30 minutah igre zabil gol, 26. septembra pa jo je skupil pri Interju, četudi je igral le dvajset minut.

Statistika razkriva, da Iličić v 22 tekmah za Slovenijo še ni odločil zmagovalca, ali mu je steklo prav po prvencu v Nikoziji, pa bomo izvedeli šele novembra ali nemara v naslednjem letu. Večji statistični udarec za reprezentanco je odsotnost Valterja Birse, ki je tudi v zadnjih tekmah nakazoval, da spet želi navduševati sebe, soigralce in navijače kot v zlatem obdobju od Anglije '09 do Anglije '10. Katanec je z Birso na igrišču dobil tri kvalifikacijske tekme (Islandija in Ciper v gosteh, Albanija doma), izgubil pa le eno – z Islandijo v Stožicah –, ko je bil Birsa resda na igrišču, toda po bližnjem srečanju z Boštjanom Cesarjem na Obali je v Ljubljani do 55. minute bolj šepal kot pa tekel oziroma igral.

Katanec je bil pri trenerjih iz bivše SFRJ priljubljen zaradi nepopustljivosti, nesebične igre in discipline, tudi kot strokovnjak pa ceni pojme, kot so boj, agresivna igra in kolektiven pristop. Igrivih zvezdnikov ne sme biti »preveč« – tako kot je bil nekoč prostor le za Zlatka Zahovića, danes pri Katancu ne bi sočasno igrala Birsa in Iličić. V petek in nato v torek bo drugače, selektor nima več veliko manevrskega prostora. »Biki« in »Jojo« bosta skupaj stiskala pesti za fante iz Italije, Katanec pa se bo moral povsem zanesti še na tretjega nepredvidljivega plejmejkerja, ki ne sovpada povsem z njegovo nogometno filozofijo – Kevina Kampla.