Tiskane izdaje
Poglejte, kako ekološko zavedna država je Slovenija in kako velik vpliv ima na podnebje! Čeprav v Jadranu lomastijo velike ribiške flote, ki nalovijo na stotine ton tunov, očitno prav Slovenci najbolj rešujejo ribiški svet in podnebje. Če bi imeli res velik krompir, bi morda ujeli dva ali tri tune (ne tone!) na leto, ampak si še teh dveh tunov ne smejo želeti, ker so dovolj papeški, da lahko edini rešujejo evropsko ribištvo. V Sloveniji velja pregovor, če si rešil življenje enega tuna, si rešil vesoljni tunji zarod. Važno je, da Slovenci ne dobimo trojke.
Tunolovna logika na najbolj enostaven način pomaga razumeti številne lepote evropskega reda.
Če hočemo razumeti slovensko adriafobijo, moramo upoštevati, da ima velika Slovenija eno samo letališče z rednimi linijami in čarterji. Že Hrvaška jih ima vsaj pet ali šest in Črna gora dve. Zdaj država mrzlično išče kakršnokoli rešitev iz te packarije. Iščejo pa jo v glavnem isti strici, ki so jo pred tremi leti prodali samaritansko zvitemu nemškemu skladu, ki se je žrtvoval za slovensko dobro. Si lahko mislite, kako dobrodelne tuje sklade imamo. In kako sposobne upravljavce državnega premoženja. Državo sicer vodijo v temnejše čase, a še zmeraj ne vemo, ali to počnejo nalašč (za kakšen priboljšek) ali zaradi svetega strahu pred trojko.
Hrvaška vlada je pred nekaj dnevi odobrila 13,5 milijona evrov za stabilizacijo poslovanja družbe Croatia Airlines. Plenković pravi, da so našli način, kako lahko to naredijo tako, da ne kršijo evropske zakonodaje. Z drugimi besedami: našli so luknjo, da jo lahko legalno kršijo. Kolikor vem, se Hrvati nikoli niso bali trojke. Čudno.
Hrvati so našli tudi luknjo v slovenski mreži, skozi katero je mogoče priti v schengen s talibi ali brez, pa naj zdaj Slovenci iščejo potezo na šahovnici, kakor jim drago. Oni bodo v schengnu, čeprav je med državama kakih 180 kilometrov žice. To pomeni, da smo Slovenci odšteli milijone za ograjo (in odškodnine lastnikom zemljišč), ki bo poslej dokončno namenjena samo zajcem, lisicam, srnam, jazbecem, risom, volčičem, medvedom in turistom, ker bodo vsi drugi normalneži na dveh nogah (ne glede na potni list, barvo kože in dlako) prišli iz Hrvaške k nam lepo po cestah, kot se spodobi. In jaz se povsem strinjam, da naj se peljejo kot ljudje v lepšo prihodnost. Ne vem pa, kaj bi rekla globalno pregreta Greta o slovensko-hrvaškem odnosu do naštetih štirinožcev in turistov, ki bodo morali za vse večne čase plezati čez žice, če bodo hoteli iz hrvaškega v slovenski schengen in obratno.
Hrvaška bo v schengnu, čeprav je med državama kakih 180 kilometrov žice.Foto Jure Eržen/Delo
Največji problem hrvaškega vstopa v schengen je torej dilema, ali naj Slovenija odstrani ograjo ali bomo spustili v schengen le hrvaško blago in kapital, ljudi pa še ne. Saj na podoben način interpretirajo schengen tudi severni kulturni žandarji. Marjanu očitno zmanjkuje domislic zunaj škatle, brez katerih pa je vseeno bolje, če ostane na Gregorčičevi in pozabi na globalno politpatetiko.
V Kopru nekaj hudo smrdi. Koalicija razpada pri živem telesu. Nočemo verjeti, da se je odstavljena Levica povezala z listo Boris Popovič je naš. Človek pri današnji politiki nikoli ne ve. Razpadanje tudi ni tako vroče, kot je slišati, ker vsi razpadajoči napredno razglašajo, da bodo ostali konstruktivna opozicija. Koprski šef si najbrž misli: »Če je župan obstal v Piranu, čeprav ga celo njegovi največji eksprijatelji tepejo do onemoglosti, še mrtvega in čez, je v Kopru še daleč do piranske krize.
Ali na kratko: če lahko v Piranu, magari z Mišičevimi mišicami, bomo na neki način lezli dalje tudi v Kopru. Za bliskovit razvoj bo pa itak skrbel Grafist in njegov tihi stric v senci. Za začetek bodo dogradili Solis (Sagrado Familio) tako, da bo zablokirala vse koprske vedute in poglede v vse smeri. Mihevčev Tomos se lahko skrije v primerjavi s pogumom novodobnih urbanistov! Kakšen šele bo Koper s takšno dubajsko velebetonarno sredi Kopra! Res nas zanima, kaj so jim dali piti, da so v tem primeru še kontrabetonaši kot jagenjčki umolknili.
