Tiskane izdaje
V javnem sektorju je zaposlenih več kot 170.000 uslužbencev. Vsaj polovica med njimi bo, tako ali drugače, ta teden vsaj za trenutek odložila delo. Policisti, ki začenjajo stavko danes, so zakonsko omejeni, kako se lahko borijo za svoje pravice, prav tako medicinske sestre in osebje v domovih za starejše. Izobraževalci, od vrtcev do univerze, pa takšnih omejitev nimajo.
Sindikalno organiziranih jih je okoli 40.000. Dejstvo, da bodo stavkali v skoraj tisoč ustanovah, bodo občutili številni državljani. Predvsem starši vrtčevskih otrok in učencev prve triade osnovne šole bodo v sredo, 14. februarja, imeli eno skrb več, saj bodo vrata velike večine teh zavodov zaprta, zato se bodo morali nekako znajti. Z babicami in dedki, tetami ali z dnevom dopusta. V vrtcih je približno 85.000 otrok, v osnovnih šolah 175.000. Nekateri starši so do vzgojiteljev in učiteljev solidarni, drugi ne. Precej huje in za mnoge bolj naporno bo, če se stavka ne bo končala po enem samem dnevu.
Finančnih posledic stavk za zdaj še ni mogoče predvideti. Če policisti, ki zahtevajo, da se jim spet prizna, da so več kot vojaki, cariniki in drugi uniformiranci, ne bodo pisali glob, se to v državnem proračunu lahko kar hitro pozna. Najbrž bo težko izračunati, koliko bo ustavitev dela stala v vzgoji in izobraževanju, bo pa gotovo povzročila veliko nezadovoljstva. In to nezadovoljstvo, ki bo šlo čez meje med javnim in zasebnim sektorjem, bi lahko postalo precej hud pritisk na oblast.
Manj kot pol leta pred volitvami, v obdobju solidne gospodarske rasti in vse višjih zneskih pobranih davkov in prispevkov se bo središče Ljubljane spremenilo v prizorišče protestnih shodov. Eno od vprašanj, ki v tem kontekstu najbolj zadeva državljane, je, do kod so pripravljeni iti sindikati in do kod vlada.
