Kdo bo zdravnike pozval, naj ostanejo?

Medtem ko berete časopis – v soboto dopoldne ali zgodaj popoldne –, je v hotelu Slon v Ljubljani mednarodni sejem Kariera v belem, na katerem istoimenska mednarodna posredniška agencija Careers in White slovenskim zdravnikom, zobozdravnikom, babicam, sestram, fizioterapevtom in vsem drugim poklicem v belem predstavlja možnosti za njihovo zaposlitev v tujini. In medtem ko v Sloveniji ugotavljamo, da imamo zdravnikov premalo, jih posredniki prav v tem trenutku novačijo za odhod v bogatejše evropske države.

Slovenija je v skupini desetih evropskih držav – poleg nas so še Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Slovaška, Grčija, Portugalska in Moldavija –, v katerih so to jesen sejmi za novačenje poklicev v belem. Toda današnje sejmarsko srečanje je šele prva organizirana tovrstna mednarodna aktivnost pri nas. Na začetku novembra bodo prišli novačit zdravnike menda naravnost v Univerzitetni klinični center Ljubljana, smo izvedeli. Zdravnikov povsod primanjkuje, zato jim razvite države ponujajo visoke zaslužke in ugodne možnosti za delo. Toda kdo bo zdravil Slovence, če bodo naši zdravniki morda v velikem številu zapustili našo državo?

Mamljive tuje ponudbe

V petek dopoldne, ko pišem ta prispevek, seveda ne vem, koliko zdravnikov, sester, babic, se bo sejma udeležilo. Prav tako nihče ne ve, ali se bodo slovenski zdravniki odločili za mamljive tuje ponudbe. Kot primer zapišimo, da zdravnikom z nekaj izkušnjami ponujajo na posameznih delovnih mestih v Angliji, na Dunaju in v Franciji tudi do 100.000 evrov zaslužka na leto, poleg tega pa bodo lahko zaslužili še kaj zraven. Delali bodo s sodobnejšo opremo v urejenem okolju, kar je za zdravnike in tudi vse druge intelektualne in raziskovalne poklice zelo pomembno.

Čeprav ne vemo, ali se bodo zdravniki na ponudbe drugih držav odzvali, ima zdravniška zbornica podatke, ki kažejo, da se je nenavadno veliko število zdravnikov že odločilo ali pa vsaj intenzivno razmišlja o odhodu. Predlani (2010) je zdravniška zbornica izdala 50 potrdil o dobrem imenu, ki jih potrebujejo zdravniki pri zaposlitvi v tujini, lani 46, letos pa že 90 (v zadnjem mescu 18). V treh letih gre za skupaj 195 (2,7 odstotka) zdravnikov, kar je ena cela generacija diplomantov medicinske fakultete. So vseh starosti (od 26 do 63 let) in vseh poklicnih profilov. To sicer ne pomeni, da je toliko zdravnikov tudi v resnici za zmeraj odšlo iz Slovenije (nekateri so vzeli potrdila zaradi izobraževanja v tujini), a kaže na trend razmišljanja in delovanja zdravnikov. In ta je v resnici skrb vzbujajoč. Ali kot je ocenila nekdanja predsednica zdravniške zbornica: »To je nacionalna katastrofa.«

Za izobrazbo zdravnika 293.000 evrov

Posamezniki so vedno odhajali v tujino, bodisi na izobraževanje bodisi za stalno, toda nikoli v tako velikem številu kot zdaj. Odhodi zdravnikov kot tudi odseljevanje visoko izobraženih ljudi nasploh – tako imenovani beg možganov – je za vsako državo katastrofa že sam po sebi. V primeru odseljevanja zdravnikov gre za neposredni učinek na zdravje prebivalcev. V jutrišnjem Nedelu objavljamo pogovore s tremi slovenskimi zdravniki, ki so že v tujini. Eden izmed njih, kirurg Matija Krkovič, ki je zdaj v Angliji, je povedal, da tam izvede 600 operacij kolen na leto. Pri nas izšolani zdravnik z doktoratom znanosti je očitno vrhunsko usposobljen, saj so ga ravnokar povabili delat v enega najbolj priznanih medicinskih centrov na svetu – v Addenbrooke's University Hospital v Cambridgeu. Operira seveda Angleže, ne Slovencev.

Odhodi zdravnikov in drugih visoko izobraženih niso postranska stvar za nobeno državo tudi iz finančnega razloga. Šestletno dodiplomsko šolanje zdravnika po podatkih Medicinske fakultete Ljubljana stane 56.600 evrov, šestletno šolanje do specialističnega izpita (po podatkih zdravniške zbornice) dodatnih 236.500 evrov. Zdravnik, ki lahko samostojno zdravi bolnike, stane torej 293.100 evrov (brez stroškov osnovno- in srednješolskega izobraževanja). Toliko denarja izgubi Slovenija, če zdravnik odide. Če odide sto zdravnikov, je to finančni odliv 29,2 milijona evrov. V to ni všteto dejstvo, da ti zdravniki pri nas ne bodo več zdravili ljudi, kar je samo po sebi nadaljnja izguba.

Meddržavne »kraje« možganov

Podobno, le da so zneski drugačni, je tudi z drugimi izobraženimi. Če odide iz države nekaj tisoč oseb z diplomami (in celo doktorati znanosti), se finančna izguba sešteva v milijarde evrov odliva. Veliko več, kot bomo privarčevali z vsemi varčevalnimi ukrepi v visokem šolstvu, znanosti in zdravstvu skupaj.

In nasprotno: Američani ocenjujejo, da vsak njihov diplomant stane 250.000 dolarjev. Če pripeljejo od drugod tisoč diplomantov, v katere niso vložili niti dolarja, to zanje pomeni neposredni dobiček 250 milijonov dolarjev, pri desettisočih 2,5 milijarde, pri stotisočih 25 milijard dolarjev. Ni zanemarljivo.

Novačenje naših zdravnikov in drugih visoko izobraženih ljudi za odhod v druge države ni torej nič drugega kot meddržavna kraja. Ali bo bolj razvitim državam res uspelo Sloveniji ukrasti zdravnike?

S čim zdravniki niso zadovoljni?

Na tem mestu ni odveč vprašanje, zakaj bi se zdravniki v velikem številu sploh zanimali za odhod v tujino? Seveda je dobrodošlo, da gredo na dodatno izobraževanje, izmenjevanje izkušenj, da se mednarodno povezujejo. Skrb vzbujajoče pa je, če se odločajo, da bodo nekje drugje preživeli velik del svojega delovno aktivnega obdobja, ali če odhajajo za stalno, torej tudi s svojimi družinami. Zakaj torej zdravniki odhajajo?

Novinar(ka), ki piše že desetletje o zdravstvu in se vsak dan pogovarja službeno (tudi) z zdravniki, ima precej dober vpogled v zdravništvo. Res je, posamezniki kot visoko vrednoto svojega poklica postavljajo zaslužek, kar je pogojeno s kapitalizmom in nesorazmerno velikimi zaslužki nekaterih menedžerjev in tajkunskih dobičkarjev v Sloveniji. Pri veliki večini zdravnikov pa je etičnost poklica, ki temelji na nesebični skrbi za bolnega, vedno in povsod na prvem mestu. Pričakujejo, da bo njihovo delo znala ovrednotiti družba, ki jih skozi javno zdravstveno blagajno plačuje. Blagajna pa jim, v zadnjem času v imenu »svetega« varčevanja, skupaj s politiki in gospodarstveniki skozi razne ukrepe in medijske nastope nenehno sporoča, da »niso veliko vredni« in jih celo kriminalizira. Zdaj so na udaru popoldansko in nočno delo ter nadure, brez katerih zaradi pomanjkanja zdravnikov vsi bolniki ne morejo biti zdravljeni.

Ceniti drug drugega in si zaupati

Eno izmed temeljnih pričakovanj človeka je, da ga drugi cenijo in spoštujejo. Ne samo zdravniki, tudi sodniki, učitelji, novinarji in vse druge poklicne skupine bi delale bolje, če bi bilo temu osnovnemu pričakovanju zadoščeno. Toda politiki vseh vrst in njihovi oprode so po letu 2003 z anomalijami, ki so jih povzročali posamezniki, blatili in na vse mogoče načine sistematično razgrajevali posamezne družbene skupine. In posledica? Bestializacija družbe in pričakovanje slabega, zaradi česar je družba v nekaj letih na vseh ravneh začela delovati slabše. Začarani krog.

Zdravniki še posebno močno opažajo tudi družbeno neupravičeno porabo denarja. Medtem ko ležijo bolniki v starih in strganih pižamah, se z marmorjem obložene dvorane bank šibijo od teže bleščečih lestencev, je pred kratkim dejal eden izmed zdravnikov. Da nimajo takšnih razmer za delo, v katerih bi bolne lahko zdravili skladno s svojim znanjem in poslanstvom, občutijo kot eno največjih družbenih neskladij.

Ali bodo zdravniki v (še) večjem številu res odšli, najbrž ni toliko odvisno od mamljivih tujih ponudb kot od splošnega razpoloženja pri nas in tega, ali se bodo razmere v državi začele urejati ali ne. O tem pričajo tudi intervjuji z našimi zdravniki v Švici, Angliji in na Norveškem, ki jih objavljamo v jutrišnjem Nedelu.