Tiskane izdaje
Prvega maja je zemljiška knjiga postala popolnoma elektronizirana. Pojem, ki ima predznak e-, po navadi obeta nekaj pozitivnega, boljšega, časovno manj potratnega, okolju manj škodljivega. Tudi nova e-zemljiška knjiga je po mnenju predstavnikov vrhovnega sodišča - zemljiška knjiga spada pod okrilje te ustanove - takšna.
Oziroma če še ni, pa še bo. V treh letih bodo uporabniki zagotovo v celoti osvojili nov način vlaganja ZK-predlogov in takrat bo vse idealno. Zdaj imajo namreč nekateri težave, predvsem zato, ker še niso vešči uporabe nove aplikacije. Ta ponuja več možnosti, kot so vajeni, pa včasih izberejo napačno, kar jim v postopku povzroči veliko težav. Poleg tega pa tudi zato, ker so bili nekateri lastniki nepremičnin v preteklosti nekoliko malomarni in niso poskrbeli za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Vsaj tako so prepričani na vrhovnem sodišču.
A kaj, ko uporabniki trdijo nekaj povsem drugega. Odvetniki, notarji, bankirji, nepremičninarji, (ne)posredno pa seveda tudi posamezniki so si v zadnjih mesecih nabrali že precej bridkih izkušenj. Pravijo, da ne zato, ker ne bi znali izbrati prave storitve, ampak zato, ker aplikacija nekaterih primerov, ki so v zemljiškoknjižnih zadevah zelo pogosti, sploh ne predvideva. So v približno takšnem položaju, kot bi bil voznik avtomobila, ki bi ga ustavil policist, ker se ni pripel z varnostnim pasom - ker ga je proizvajalec pozabil vgraditi. Varuh pravice pa bi mu pojasnjeval, kako naj pas na njegovi (in ne sovoznikovi) strani povleče iz zaklopa in ga namesti na predvideno mesto, in mu zagotovil, da se bo čez čas že naučil, kako naj se pripne.
Na vrhovnem sodišču pravijo, da bo s tem sistemom zemljiška knjiga že do konca leta lahko skrajšala postopke in tako bo vsak ZK-predlog rešen v 15 dneh. Na kako trdnih ali trhlih temeljih je to zagotovilo, bomo videli, tistih, ki verjamejo, da bo tako, med razočaranimi uporabniki ni. Le kako bo namreč enako število zaposlenih v krajšem času rešilo neprimerno več zadev? Ne samo, da se je zaradi novega sistema povečalo število ZK-predlogov - seveda je vsakega treba plačati -, tudi rešujejo jih sodišča po vsej državi. Na ta način naj bi enakomerno obremenili vse ZK-referente po Sloveniji, rezultat pa je, da se jih več ukvarja z isto zadevo.
Če bi z malce hudobije še rekli, da se bodo tisti, ki ZK uporabljajo po službeni dolžnosti, v prihodnjih treh letih, ko se bodo »učili« uporabljati aplikacijo - do takrat bo verjetno omogočila tudi vse možnosti, ki jih uporabniki potrebujejo -, že nekako znašli, pa se lahko vprašamo, kaj bodo do takrat počeli lastniki in bodoči kupci nepremičnin. Koliko izmed njih jih bo, denimo, na evropskem sodišču vložilo tožbo proti državi, ker zaradi slabega sistema ne bodo mogli vpisati lastninske pravice na nepremičnino, ki so jo plačali, pa jo bo podajalec znova prodal? Kdo bo plačal škodo tistim, ki so že vplačali aro za stanovanje, zdaj pa jim banke ne izplačajo že odobrenega posojila, ker sistem ne dovoljuje vpisa nove plombe, dokler prejšnja ni rešena, ali pa zato, ker nepremičnina v e-ZK sploh ne obstaja? Tudi če je zadnjih samo stotnija, to ni statistično nepomembno število, kakor je bilo slišati iz visokih krogov. Vsi ti ljudje so prispevali del denarja za vzpostavitev e-ZK. Tudi tisti, na katere na vrhovnem sodišču očitno pozabljajo, ko pravijo, da si vsakdo lahko brezplačno natisne svoj ZK-izpisek. Mar imajo vsa slovenska gospodinjstva računalnik in dostop do spleta?
