Tiskane izdaje
Izvedeli smo, kje poteka slovensko-hrvaška meja. Po sedmih letih je arbitražno sodišče izreklo dokončno sodbo, predsednik tribunala Gilbert Guillaume jo je zgodaj popoldne razglasil v Palači miru v Haagu. Slovenija je izid o kopenski in morski meji pričakovala z nekaj živčnosti in napovedmi, da bo odločbo spoštovala, hkrati se pripravlja na njeno izvajanje. Hrvaška, po drugi strani, vztraja, da zanjo arbitraža sploh ne obstaja. Zaradi nedovoljene komunikacije med slovenskima arbitrom in agentko, češ da je bil postopek kontaminiran, izstopila je iz procedure, zanjo je zadeva ad acta.
Težko se je znebiti vtisa, da Hrvaški bolj ustreza konflikt kakor sodelovanje. Haaško sodišče je že pred enim letom z delno razsodbo sporočilo, da arbitražni sporazum ostaja veljaven in da se postopek nadaljuje. Nazadnje je Hrvaška lahko postala polnopravna članica Evropske unije šele, potem ko je Slovenija umaknila svoj zadržek – in v zameno se je zavezala, da bo uredila mejo na arbitražni način. Zagreb je ves čas iskal priložnost, kako bi izstopil iz postopka. Prepričan je, da je zanj neugoden, ker naj bi določil stik z odprtim morjem.
Ob nasprotujočih si stališčih enih in drugih je vprašanje, kako naprej. Hrvaška se lahko vede, kakor da je 29. junij čisto običajen dan, toda arbitražna sodba je v vsakem primeru pomembno novo dejstvo.
Obstaja veliko dvomov, kako bo Slovenija implementirala sprejeto razsodbo. S tem je povezana tudi obširna prilagoditev nacionalne zakonodaje, izvajanje suverenosti bo stvar državnih organov. Pa vendar bo izziv velikanski, tudi vedno optimistični zunanji minister pričakuje »nekaj težav s strani Hrvaške«. Toda ne glede na vse arbitražne sodbe ni mogoče zaobiti, za vse večne čase bo ostala na meddržavni mizi. Slovenija od zdaj potrebuje predvsem veliko veliko potrpljenja.
