Kje so meje, pregrade ...

Če gre verjeti politikom in medijem, stari celini grozi nevarnost, da jo bodo preplavili begunci. Po rezultatih zadnjega Eurobarometra, ki so jih objavili konec julija, je tudi za državljane Evropske unije največji problem njihove skupne domovine imigracija. Tako meni kar 38 odstotkov »Evropejcev«, medtem ko gospodarski položaj in brezposelnost vzbujata skrb »le« 33 oziroma 29 odstotkom vprašanih.

Prizori iz sredozemske grobnice ali balkanske poti na Madžarsko, prek katere zdaj v EU beži vsaj toliko imigrantov kot čez morja, so res srce parajoči, izjave političnih voditeljev pa strašljive. Evropa je ogrožena, opozarja madžarski premier Viktor Orbán, prava nevarnost, ki po njegovem mnenju prihaja iz »globin Afrike«, pa bo nepovratno preoblikovala evropski slog življenja, vrednote in nacionalne države. Po zgledu Špancev, ki so ogradili svoja »zasedena ozemlja« na severu Afrike, ter Bolgarov in Grkov, ki postavljajo zidove na meji s Turčijo, zdaj tudi Madžari na srbski meji gradijo obrambni zid pred migranti.

Tudi Britanci bodo okrepili ograje pred predorom, da bi se zavarovali pred »roji« pribežnikov, kakor se je s ksenofobično slikovitostjo izrazil Orbánov britanski kolega David Cameron. Francozi bi pa najraje fizično mejo z otoško sosedo, ki je zdaj pri Calaisu, prestavili čez rokav in tako prisilili Britance, da prevzamejo del solidarnosti pri sprejemanju beguncev z drugimi evropskimi članicami. Podobno si o svojih francoskih sosedih mislijo Italijani, ki so pred časom že zagrozili, da bodo prišlekom avtomatično podelili schengenske vizume in jih razposlali po EU. Na Madžarskem, ki med evropskimi državami sprejme daleč največ pribežnikov na glavo prebivalca, so napovedali, da ne bodo več spoštovali dublinskih dogovorov o vračanju beguncev v države EU, v katerih so že zaprosili za azil. Odločitev so hitro umaknili, ko so se razburili v Nemčiji in Avstriji, Dunaj pa je zagrozil, da bodo na meji z Madžarsko enostransko odpravili schengenski sporazum.

Bruselj mora rešiti krizo, zdaj pozivata Francija in Velika Britanija. Čeprav je njun problem z 2000 reveži, ki poskušajo priti čez kanal, miniaturen glede na naval drugje, je poziv več kot upravičen. Ker EU nima taktike, kaj šele strategije o priseljevanju, je sedanja »kriza« postala del znotrajevropskih spopadov, ki že spodjedajo schengenski sporazum, in populističnih notranjepolitičnih igric, tako v Britaniji kot na Madžarskem. EU ne ogrožajo begunci, saj njihovo število ni tako neznosno: lani se jih je v evropsko trdnjavo, ki je štela 28 držav in pol milijarde prebivalcev, prebilo manj kot leta 1992, ko je bilo v EU družini le 15 članic. EU ogroža (ne)odnos do prišlekov.

Hkrati pa resno evropsko strategijo do priseljevanja zahteva sama demografija. Konec lanskega leta je evropska komisija izračunala, da bosta leta 2060 v EU na vsakega državljana, starejšega od 65 let, namesto sedanjih štirih le še dva delovno aktivna prebivalca. »Zdi se, da je priseljevanje prej ekonomska nujnost kot politična odločitev,« so decembra lani ugotovili v britanskem časniku Financial Times.