Kladivo in cirilica

Tisto, kar se je zgodilo v Vukovarju v ponedeljek, bi se pravzaprav moralo zgoditi šele ta petek. Za takrat je bilo namreč predvideno nameščanje dvojezičnih napisov na poslopjih, v katerih domujejo državne ustanove. Pa se je to, po navodilih kogar koli že, zgodilo v ponedeljek. In začel se je kaos.

Nasilni protestniki so že do poldneva uničili prve napise v latinici in cirilici, ki so jih zgodaj zjutraj postavili na poslopjih policije ter davčne in državne uprave v Vukovarju. Protestniki so napise razbili s kladivom, po prerivanju s policisti, ki so pred poslopjema varovali nove table. Lažje so bili ranjeni štirje policisti, med protestniki ran ni bilo.

Vendar so bili med protestniki zagotovo ljudje, ki v sebi nosijo še globoke rane iz polpretekle zgodovine. Letos bo minilo 22 let od takrat, ko je v Vukovarju zaradi bolnih zamisli umrlo več kot 2000 ljudi, skoraj 26.000 hiš na celotnem območju pa je bilo porušenih. Približno polovica nekdanjega hrvaškega prebivalstva se je nato vrnila v Vukovar, več kot polovica nekdanjega avtohtonega srbskega prebivalstva je ostala ali se vrnila v Vukovar in vzhodno Slavonijo. Hiše so večinoma obnovljene, gospodarstvo bolj ali manj propadlo, tako kakor drugod po Hrvaški. Brezposelnost je med največjimi na Hrvaškem. Etnični skupnosti pa živita druga poleg druge. Tudi šole in vrtci so ločeni. Vukovar je v teh dobrih dveh desetletjih postal simbol žrtve v minuli vojni.

Hrvaška politika si mesto izposoja, kadar ga pač potrebuje. Z ljudmi, ki v sebi nosijo sovraštvo na čas, ko so jim srbski agresorji v uresničevanju bolnih zamisli pobili družinske člane, ko so umrle celotne družine, z ljudmi, katerih edino opravilo je prebiranje oglasov za delo, je najlažje manipulirati.

Leta 2009 so v Vukovarju sprejeli statut, ki je bil prilagojen hrvaškemu ustavnemu zakonu o pravicah narodnih manjšin, ki vsaki narodni manjšini omogoča uvajanje dvojezičnih napisov, če ima več kot tretjino pripadnikov v določeni lokalni samoupravi. Srbska manjšina je to letos zahtevala za Vukovar na podlagi izidov popisa prebivalstva iz leta 2011. Na Hrvaškem so po sprejetju zakonov uvedli dvojezične napise v približno 20 občinah, kjer srbska skupnost uresničuje svoje manjšinske pravice. Podobno je tudi v Istri, kjer obstajajo napisi v hrvaščini in italijanščini.

Vukovar je zgodba zase. Podatek, da v njem živi 34,7 odstotka Srbov, ni zanemarljiv. Prav tako ne, da se sistem v velikem loku izogiba razkrivanja množičnih grobišč v okolici mesta, da so zločinci, zaradi katerih v Vukovarju sovražijo cirilico, še na prostosti … In da prav sistem deli mlade na Hrvate in Nehrvate že od vrtca.

Zaradi tega je najbrž svojevrstni pingpong z odgovornostjo o tem, kdo je kriv za najnovejše izgrede v mitskem mestu, popolnoma nesmiseln. In bo vse do takrat, dokler bo država za mesto in odnose med ljudmi, ki različno pišejo, naredila zelo malo, politične stranke pa bodo delovale le zase ter zlorabljale razočarane in s preteklostjo še hudo obremenjene ljudi.