Tiskane izdaje
Dramatični incident na Kosovu je izbruhnil in se polegel prej, kot bi lahko eskaliral v nepredvidljive posledice. Aretacija Marka Đurića in grobo posredovanje posebne kosovske policije sta provokacija Prištine, ki se zaveda, da bo morala dopustiti oblikovanje skupnosti srbskih občin. Razumljiv je tudi oster odziv Beograda, ki mora pridobiti zadostno podporo na težki poti, ki ga čaka, ko bo kosovska stran izpolnila že pet let star bruseljski dogovor. Prej ali slej bo moral dati zeleno luč za vstop Kosova v Združene narode, ne da bi hkrati priznal njegovo neodvisnost.
Čeprav srbski in kosovski predsednik, Aleksandar Vučić in Hashim Thaçi, na prvem srečanju po sedmih mesecih prekinitve v Bruslju nista dosegla vidnejšega napredka v pogovorih o normalizaciji odnosov, naj bi ga dosegla, kot trdijo diplomatski viri, že na tajnem srečanju v ZDA. V prid tem trditvam priča vse večja živčnost na obeh straneh. Beograd in Priština nista ne prvič ne zadnjič sklicala svetov za nacionalno varnost. Pri tem bo tudi ostalo, če se ni povsem skisalo tistim, ki spodbujajo Prištino, naj napenja mišice tudi zato, da bi prisilili Beograd, da sestopi z ruskega stola.
Kosovski Albanci so z ustanovitvijo neodvisne države kot večinski narod prevzeli tudi odgovornost, da po najboljših močeh omogočijo ohranitev in razvoj narodnih manjšin. V njihovem primeru to pomeni, da morajo vsem manjšinam zagotoviti najvišjo možno stopnjo avtonomije in da morajo spoštovati bruseljski dogovor o ustanovitvi skupnosti srbskih občin. Da se tudi Beograd pripravlja na težko pot, je razvidno iz Vučićevega poziva k notranjemu dialogu o Kosovu in iz odločitve vrha Srbske pravoslavne cerkve, da zaradi pričakovane rešitve kosovskega vprašanja spremeni ime srbske cerkve.
Prva je na potezi Priština, ki mora vzpostaviti skupnost srbskih občin. V nasprotnem primeru ne bo mogoče preseči psihološke barikade in postopoma zmanjšati nezaupanja med kosovskimi Srbi in Albanci. Priština seveda v zameno pričakuje, da ji bo Beograd vrnil uslugo. To je tudi vzrok za njeno zavlačevanje, ker ji je jasno, da v Srbiji tega še niso pripravljeni sprejeti. V igri je tudi Rusija, ker se v varnostnem svetu brez soglasja Moskve ne more nič zgoditi. Tudi ne kakršno koli že članstvo Kosova v Združenih narodih. Čeprav so na voljo modeli za nepolnopravno članstvo, bo to najtežji korak za Beograd, ker pomeni posredno priznanje neodvisnosti Kosova.
Po starodavnih misterijih ključ leži na jeziku, kar pomeni, da se bistvo, vodilo ali sled skriva v posebnem nizu besed ali v ključnem vprašanju. Glavni akterji kosovske drame poznajo odgovor na vprašanje, kaj stoji zadaj. Ker je na koncu vedno treba sesti za mizo, morajo le še najti čaroben niz besed, da bi dosegli preboj in presekali kosovski gordijski vozel.
Ključ leži na jeziku
Beograd in Priština na poti do normalizacije odnosov nista ne prvič ne zadnjič sklicala svetov za nacionalno varnost.
Objavljeno
27. marec 2018 20.11
KOSOVO-SERBIA/
