Ključni problem – arhivi?

Arhivi nekdanje tajne službe postajajo eno osrednjih vprašanj slovenske politike.

Objavljeno
01. februar 2011 23.28
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
Igor Omerza ima prav. Zahtevano arhivsko gradivo mu morajo izročiti, naj imajo še takšne pomisleke. On je svoj del obveznosti opravil, zakon pa Arhivu Slovenije oziroma Sovi ne dovoli, da zaradi svojih pomislekov svojega dela obveznosti ne bi opravila.
Pred zakonom smo vsi enaki, zagotavlja slovenska ustava. Nismo odvisni od trenutne volje ter simpatij ali antipatij oblastnikov. V enakih primerih smo vsi obravnavani enako. Zato zakonodajna oblast sprejema zakone, da ne bi odločala o vsakem konkretnem primeru posebej. Zakon določa omejitve in postavlja pogoje, a je hkrati tudi obljuba zakonodajalca, da če bomo pogoje izpolnili, bomo lahko dosegli želeno.

Če si hočete postaviti hišo, morate pridobiti številna soglasja in izpolniti nešteto obrazcev, a ko vse to opravite, vam ne more nihče več reči, da vam pa vseeno ne dovoli postaviti te hiše. Če hočete ustanoviti občino, mora vaš kraj izpolnjevati številne pogoje in celo referendum je treba izpeljati, a potem si oblast ne sme privoščiti, da vam ne bi dovolila ustanoviti občine – češ da ima kljub vsemu še nekaj pomislekov. Te pomisleke bi morala vgraditi v zakon, preden je bil sprejet. Ko velja in dokler velja, pač velja – za vse enako. Tudi če je slab, je slab za vse.

Veljavni arhivski zakon je bil očitno sprejet na hitro, s premajhnim premislekom, brez ozira na širše posledice, ki jih lahko povzroči neomejen dostop do dotlej tajnih podatkov. Še več, zakon velja že skoraj celih pet let, pa se ni nihče lotil njegove prenove. Šele ko je prišlo do skrajnega primera, ko bi njegova uresničitev vsaj po mnenju arhiva in Sove lahko povzročila hude posledice za nacionalno varnost, je postal problematičen.

Počasi to postaja eno osrednjih vprašanj slovenske politike – sestanek predsednikov in vodij poslanskih skupin vseh strank, kakršen je sklican za danes, se je doslej v tem mandatu zgodil samo dvakrat: zaradi svetovne krize in zaradi arbitražnega sporazuma. A arhivi tajne službe si tega statusa niso priborili zaradi potencialnih nevarnosti, ki jih predstavlja tako njihova objava kot njihova nedostopnost. Predvsem so primeren vir nenehnega političnega spora, ki je posledica tega, da v Sloveniji nismo nikoli razčistili vprašanja o pravi naravi prejšnjega sistema.