Ko jastrebi obmolknejo

Sirija je poskrbela za »reset« v ameriško-ruskih odnosih, kar je že dolgo veljalo za mrtev koncept.

Objavljeno
29. september 2013 20.59
US-161811049
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva
V varnostnem svetu Združenih narodov so soglasno sprejeli resolucijo o uničenju sirskega kemičnega orožja, ki ne predvideva uporabe sile. Redek primer enotnosti v palači nad newyorško reko Hudson je izjemno razočaral ameriškega jastreba Johna McCaina, ki je izjavil, »da to ne bo prineslo zadoščenja žrtvam kemičnega napada« in da je »morala upornikov na psu«. Skorajda identičen odziv je prišel iz človekoljubne organizacije Human Rights Watch, češ da omenjena resolucija »ne prinaša pravice za uplinjanje na stotine otrok in številne druge zločine«. Le kaj imata skupnega ameriški jastreb in ameriška človekoljubna organizacija?

Po drugi strani celo ostri ruski kritiki doma in v tujini priznavajo, da gre za rusko diplomatsko zmago, s katero je največja država na svetu postala vodilni svetovni mirovnik. »Celo ameriški jastrebi so povesili svoja krila« in »v moderni zgodovini Združenih držav Amerike nihče še nikoli ni odvrnil od uporabe sile«, so se hvalile ruske državne televizijske postaje.

Ker je bila zmaga predstavljena kot osebna zasluga ruskega predsednika Vladimirja Putina, so njegovi ratingi v domovini že poskočili. Ne zato, ker je Rusom toliko mar za Sirijo, temveč ker je v kot postavil Združene države Amerike, kar na plodna tla pade zlasti pri starejših volivcih, ki so odrasli ob hladnovojnih dogmah. Rusija končno ni več prezrta in ponižana, ampak je kot enakopraven in spoštovan partner vstala iz pepela.

Celo v Združenih državah Amerike so Putina javnomnenjske ankete izbrale za najbolj učinkovitega svetovnega voditelja pri reševanju sirske krize. Pohvalil ga je tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in dejal, da je »zelo pameten in boleče iskren ter da vedno drži besedo«. V Economistu so zapisali, da je Rusija s svojo diplomatsko pobudo ameriškega predsednika Baracka Obamo rešila podobe impotentnega voditelja, za kar bi obveljal, če kongres ne bi podprl vojaškega posredovanja v Siriji. In prav impotenca je za ameriške voditelje prastrah, ki se ga bojijo celo bolj od hurikanov, seksualnih škandalov in gospodarskega zloma.

Zakulisna diplomacija glede sporazuma o uničenju kemičnega orožja naj bi se začela že na vrhu G20 v Sankt Peterburgu, kjer naj bi po poročanju ruskega državnega Prvega kanala Obamo kot »magnet vleklo k Putinu«, po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na neimenovanega ameriškega diplomata, pa naj bi bilo obrnjeno in naj bi Putin prvi pristopil k Obami. Kot kaže, je Sirija poskrbela za dejanski »reset« v ameriško-ruskih odnosih, kar je že dolgo veljalo za mrtev koncept.

Na ruskih državnih televizijskih postajah, kjer so v zadnjem času prevladovali histerični govori o »ameriškem fašizmu«, Združene države Amerike pa so primerjali z nacistično Nemčijo, in na Fox Newsu z njegovo izrazito demonizacijo Putinove Rusije, bodo morali najti drugega sovražnika. Dolgoročno sodelovanje bo mogoče šele, če bodo obmolknili tako ameriški kot ruski jastrebi.