Tiskane izdaje
Predpraznična izjava Milana Brgleza za nacionalni radio, da je nemogoče tekmovati s sedanjim predsednikom, je bila po eni strani nediplomatska izjava za predsednika državnega zbora, je pa povsem sprejemljiva za nekoga, ki je tudi podpredsednik največje vladne stranke SMC. Brglez je bil zaradi te izjave deležen nekaj kritik, ker je k temu dodal še, da so se standardi predsednikovanja v tem mandatu zelo znižali, da lahko spremljamo več estetike kot vsebine.
Ne zgodi se prav pogosto, da bi se predstavniki najvišjih državnih funkcij opisovali na takšen način, a dejansko je Brglezova opazka dokaj natančen politični opis trenutnega stanja v obdobju, ko se politične stranke že precej intenzivno pripravljajo na volilno sezono. Kot vemo, bodo letos sredi jeseni predsedniške volitve, nato prihodnje leto pred poletjem parlamentarne volitve, jeseni 2018 pa bomo spet izbirali župane v 212 občinah.
Frustracije v SMC, ker da ni mogoče tekmovati z Borutom Pahorjem, prevladujejo tudi v drugih političnih strankah. V molk so se zavili v SDS, kjer svoj izbor skrbno skrivajo pred javnostjo. Molčijo tudi v NSi, kjer so že pred časom napovedali, da bodo v tekmo poslali močnega kandidata. Tudi večni predsedniški kandidat Zmago Jelinčič Plemeniti je začel v zadnjem obdobju kolebati, saj je pred meseci izjavljal, da se vsekakor podaja v predsedniško tekmo, zadnje čase pa sporoča, da bo za mnenje pred odločitvijo vprašal člane SNS, ta pa je bolj kot ne stranka enega človeka. V Desusu so že pred časom povedali, da jih te volitve ne zanimajo, v SD pa bodo po pričakovanjih podprli »svojega« predsednika.
Zdi se torej, da je glede predsedniških volitev že vse odločeno, vendar ne pozabimo, da je bil pred petimi leti v podobnem položaju tudi Danilo Türk. In končno besedo imajo vedno volivci, ne pa ocene, pričakovanja ali strankarsko-politična preračunavanja.
