Tiskane izdaje
Teroristični napadi islamskih skrajnežev IS v Parizu Evropi v imenu varnosti dajejo priložnost za hitra, enostavna in radikalna dejanja. V resnici je zaradi vse večje teroristične nevarnosti glede varnosti v evropskih mestih zares treba nekaj narediti. Vprašanje seveda je, ali se bo protiteroristična koalicija na tak način ukvarjala z vzroki ali s posledicami. Tudi ko se bodo bližnja dejanja evropskih držav skoraj gotovo usmerila v ostro omejevanje števila beguncev, vzroki zanje in za terorizem IS ne bodo odpravljeni.
Francija se je na teror že odzvala povračilno, v Sirijo je poslala deset lovcev in s podporo ameriške obveščevalne službe zbombardirala oporišče IS v sirski Raki. Streljanje v Parizu, pred tem sestrelitev ruskega letala na Sinaju, je zbližala politike in sile ameriške bližnjevzhodne koalicije, Rusije, zdaj še Francije. ZDA so se že usmerile v cilje IS v Libiji in na Sinaju, Ruse svarijo, naj pazijo na severni Kavkaz, kjer je menda zelo močna celica.
V Evropi se bije drugačna bitka. Na udar nedopustno prihajajo begunci in dve družbeni razmerji: prvo je med varnostjo in svobodo, drugo je med vojno in demokracijo. Potem ko je Francija razglasila vojne razmere, so se povečala pričakovanja privržencem politike trde roke. Tudi v Sloveniji. Potem ko smo ob žičnatih ograjah spremenili besednjak iz pozitivnega v skeptičnega iz sprejemalnega v obrambnega, iz humanitarnega v varnostnega, se zdi, da so dogodki v Parizu za nekaj časa zapečatili optimizem ljudi, ki se bolj napajajo iz humanizma kot iz nacionalizma.
Nekaj časa bodo mirovno navdihnjeni ljudje nestrpnim sodržavljanom težko dopovedovali, da begunci niso vzrok, ampak posledica islamskega terorizma. Zahtevati pa bo treba, da Evropa ne bo ponovila vseh napak ZDA po 11. septembru 2001. To je mogoče le z več in ne z manj demokracije, odprtosti in človečnosti.
