Tiskane izdaje
Bolj ko se priprava energetskega koncepta vleče, bolj celostna postaja razprava in razgalja površno poznavanje razmer pri pripravljavcih tega že dolgo težko pričakovanega strateškega dokumenta. Celosten pogled je bil cilj te razprave, bodo ob tem rekli na vladi. A se bodo morali malce ugrizniti v jezik, saj se celostni pogled niti malo ne sklada s temelji, na katerih sloni koncept.
Elektrodistributerji opozarjajo, da je temelj vsega čistega razvoja distribucijsko omrežje, pa se koncept s tem sploh ne ukvarja. Načrt vlade pravi, da bo v Sloveniji leta 2050 že 66 odstotkov električnih avtomobilov. Da bo poraba elektrike rasla, je jasno vsem, a petih hitrih polnilnic skupaj zdaj ne gre napajati. Cilj bi lahko dosegli drugače, če bi avtomobilom le menjavali baterije ali pa spremenili navade in bi avtomobile polnili in praznili po potrebi in v primernem času. Koncept se tudi s tem ne ukvarja, čeprav predstavniki vlade ob vsaki priložnosti poudarijo, da ima Slovenija izjemne, tudi poslovne, priložnosti v elektromobilnosti.
Petih hitrih polnilnic ne gre napajati. Foto Leon Vidic/Delo
Podjetja imajo rada jasne odločitve za prihodnost. Vlada pa se ukvarja s tem, da elektrodistribucijskim podjetjem naloži odkup deležev manjšinskih lastnikov, kar potem omogoča združevanje teh podjetij. Prihranek naj bi bil v enem centru vodenja za celotno distribucijsko omrežje. Tak sistem so imeli Hrvati, pa zdaj oblikujejo štiri centre vodenja. Slovenija jih ima pet in delujejo dovolj učinkovito.
Predstavniki vlade radi ponovijo tudi izsledke raziskave, ki je slovenski elektroenergetski sistem po zanesljivosti postavila na deseto mesto na svetu. Energetiki odgovarjajo z letošnjimi razmerami. Elektriko so morali iskati v Ukrajini, obratovati so morale tudi stroškovno potratne plinske elektrarne in naprave na kurilno olje, razmišljali so celo o obuditvi proizvodnje v Termoelektrarni Trbovlje, pa menda ni bilo dovolj lignita iz Velenja. Hidroelektrarne so namreč že vse leto krepko pod proizvodnimi načrti.
Zagovorniki jedrske energije v takih razmerah postajajo spet bolj ambiciozni. Nov, večji blok jedrske elektrarne v Krškem bi že zdaj komaj zapolnil vse potrebe, poleg tega ne bi imel toplogrednih emisij. Vse sosednje države so namreč uvoznice elektrike, poraba te energije pa bo še rasla.
Nedvomno bi bilo koristno, če bi vlada s konceptom na realnih osnovah usmerila to prehodno obdobje energetike. Končni cilj je nedvoumen, emisije energetike se morajo zmanjšati za najmanj 85 odstotkov do leta 2050. Zelo verjetno niti to ne bo dovolj za ustavitev segrevanja planeta, ki povzroča bistveno večje škode, kot so subvencije v čiste vire energije. Prihodnost so dejavni uporabniki, tudi zadruge, ki bodo proizvajale dovolj elektrike za svoje potrebe, tako za avtomobile kot ogrevanje.
Nove tehnologije prihajajo bliskovito hitro in vse se povezuje z digitalizacijo. Tem novim pogledom vlada ne sme zapreti poti. A tudi pri tem bi bilo koristno, če bi vlada razkrila svoje davčne in subvencijske načrte. Za nafto jih je.
