Tiskane izdaje
Predstavniki kmetijskega ministrstva so pred dnevi odprli staro slovensko turistično rano in nanjo posuli še nekaj soli. Ponudili so, da bi lahko v Portorožu menda brez zapletov vendarle lahko gradili dolgo pričakovano in logično igrišče za golf. Če ga samo v turistično najbolj razviti slovenski občini ne smejo imeti in ima pri turističnem razvoju kmetijski minister težjo besedo kot »turistični« minister, to že na začetku vzbuja pomisleke in dvome.
Podarjenemu konju se ponavadi ne gleda v zobe, prav pa bi bilo, da ima vsaj vse štiri noge. V primeru »novega« zemljišča, ki ga ponuja država (na Krogu), pa je to konj, ki nima vseh štirih nog. Država ponuja zemljišče, ki so ga v občini že vsaj dvakrat resno preštudirali in ocenili strokovnjaki. Na kmetijskem ministrstvu pa nas niso prepričali, da vedo, ali so kot alternativo ponudili za golf izvedljivo različico. Že pred leti so ga namreč strokovnjaki zavrnili kot neprimernega. Res je mogoče golfišče zgraditi tudi pod Triglavom ali v puščavi, vprašanje pa je, za kakšno ceno.
Argument, ki ga ponavljajo v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in minister Židan (s sodelavci), da dragocenega kmetijskega zemljišča pri mondenem Portorožu država ne sme žrtvovati, lahko zadovolji samo nepoučene. Kajti ta argument drži samo v Sečovljah. V Sloveniji imamo 15 igrišč za golf. Samo tri ali štiri od teh niso bila zgrajena na kmetijskih površinah. Hektarji veliko boljše kmetijske zemlje niso bili pomembni na Ptuju, v Moravskih Toplicah, pri ljubljanskem Smledniku (Diners), golfišču Arboretum Volčji potok, Zlatem Griču pri Slovenskih Konjicah, v Olimju, Lipici, na Otočcu, Bledu, Mokricah ... Leta 2010 (pet let po prvi zavrnitvi portoroškega golfa) je slovenska vlada (z isto birokracijo in predpisi na kmetijskem ministrstvu) sprejela celo državni prostorski načrt za 105 hektarjev pretežno odličnega kmetijskega zemljišča Šmartinsko jezero pri Celju. Pred kratkim je vlada odločala o zemljiščih za Magno Steyr pri Mariboru ... Samo v Sečovljah to ne gre. Intenzivna turistična občina je zadnji branik neintenzivenga slovenskega kmetijstva. Nikogar ob tem niti ne zanima, da je v Istri hkrati več tisoč hektarjev zaraščenih površin, od katerih bi bili graditelji portoroškega golfa pripravljeni vrniti skladu več, kot bi jih vzeli v Sečovljah. Ne, ne in ne.
Ni res, da je ovira rodovitna zemlja. Minister Zdravko Počivalšek se skoraj vsak teden postavlja z lepimi turističnimi rezultati. Število turistov in prenočitve res rastejo. Ne pove pa, kolikšen je kapitalski donos tega tako »uspešnega« turizma, kakšna zasedenost hotelov, kakšne so suženjske plače v gostinstvu, kako odpuščajo zaposlene v turizmu in po kakšnih bagatelnih cenah hotele razprodajajo hajduško razpoloženim kupcem. Turistična panoga v Sloveniji je res izjemna, če preživi ob takih državnih strategih in vladarjih, ki boljšemu turizmu že vsaj 12 let podstavljajo nogo. Negotovo je le, kdaj bo kdo odgovarjal za takšne odločitve.
